Tajni nauk
Helena Petrovna Blavatsky

DEL I

KOZMIČNA EVOLUCIJA
V sedmih Stihih, prevedenih iz Knjige Dzyan

 

Stih 7

1. OPAZUJ ZAČETEK ČUTEČEGA BREZOBLIČNEGA ŽIVLJENJA (a). NAJPREJ BOŽANSKO (nosilec) (b), EDINO IZ MATERE-DUHA (Atman); NATO DUHOVNO - (Atma-Buddhi, Duhovna-duša) [1] (c); (nadalje) TRI IZ ENEGA (d), ŠTIRI IZ ENEGA (e), IN PET (f), IZ KATERIH TRI, PET IN SEDEM (g) - TI SO TROJNI IN ČETVORNI SESTOP; IZ UMA ROJENI SINOVI PRVEGA GOSPODA (Avalokiteshvara), SIJOČIH SEDEM (“Graditelji”). [2] ONI SO TISTI, KI SO TI, JAZ, ON, O LANOO; TISTI, KI BDIJO NAD TEBOJ IN TVOJO MATERJO, BHUMI (Zemljo).

(a) Hierarhija Kreativnih Moči se ezoterično deli na Sedem (ali 4 in 3) v okviru Dvanajstih velikih Redov, zaznamovanih v dvanajstih Znamenjih Zodiaka; Sedem redov manifestirane lestvice je poleg tega povezanih s Sedmimi Planeti. Vsi ti se nato delijo na brezštevilne skupine božansko duhovnih, pol-duhovnih in eteričnih Bitij.

(b) Tako kot v japonskem sistemu, v egipčanskem, in v vsaki drugi stari kozmogoniji - se v tem božanskem PLAMENU, “Edinem”, prižgejo tri sestopajoče skupine.

(c) Nebeška Bitja drugega Reda, tista Ognja in Aethra (ki ustreza Duhu in Duši ali Atma-Buddhi) in katerih imena so množica, so še vedno brezoblična, vendar bolj določno “snovna”. Ti so prva diferenciacija v Drugotni Evoluciji ali “Kreaciji” - zavajajoča beseda. Kakor kažejo njihova imena, so to prototipi inkarnirajočih se Jiva ali Monad in so sestavljena iz Ognjenega Duha Življenja. Skozi te prehaja, kot čisti sončni žarek, Žarek, ki mu ti priskrbijo njegov bodoči nosilec, Božansko Dušo, Buddhi. Ti so neposredno povezani z Množicami višjega Sveta našega sistema. Iz teh Dvojnih Enot se izlivajo Trojne.

Obrnimo se nazaj k ezoteričnim razlagam v vsaki kozmogoniji: -

(d) Tretji Red ustreza Atma-Buddhi-Manas: Duh, Duša in Intelekt ter se imenuje “Triade”.

(e) Četrti so snovne Entitete. To je najvišja Skupina med Rupami (Atomskimi Oblikami). Predstavlja jasli človeških, zavestnih, duhovnih Duš. Te se imenujejo “Neminljive Jiva-e”, in sestavljajo, z Redom, ki se nahaja pod njihovim lastnim, prvo skupino prve Sedmerne Množice - veliko skrivnost človeškega zavestnega in intelektualnega Bivanja. Kajti slednje je polje, na katerem je prikrita v svoji bedi Klica, ki bo padla v porajanje. Ta Klica bo postala duhovna potenca v fizični celici, ki vodi razvoj zarodka in ki je vzrok za dedni prenos sposobnosti ter za človekove vrojene kvalitete. Vendar pa Okultizem ne uči niti ne sprejema darvinistične teorije prenosa pridobljenih sposobnosti. Zanj se evolucija odvija v povsem drugih smereh; fizična se v skladu z Ezoteričnim učenjem postopno razvija iz duhovne, mentalne in psihične. Ta notranja duša fizične celice - ta “duhovna plazma”, ki obvladuje plazmo klice - je ključ, ki bo moral nekega dne odpreti vrata biologove terra incognita, ki se sedaj imenuje temna skrivnost embriologije.

(f) Peta Skupina je zelo skrivnostna, ker je povezana z Mikrokozmičnim Peterokotnikom, peterokrako zvezdo, ki predstavlja človeka. Peta Skupina nebeških Bitij naj bi v sebi vsebovala dvojna svojstva tako duhovnih kot fizičnih aspektov Univerzuma; tako-rečeno dva pola Mahata, Univerzalne Inteligence, in dvojno naravo človeka, duhovno in fizično. Od tu njeno število Pet, podvojeno, da postane Deset, ki jo povezuje z Makara-o, desetim znamenjem Zodiaka.

(g) Šesta in Sedma Skupina pripadata nižjim lastnostim Četverice. To so zavestne, eterične Entitete, enako nevidne kot Ether, ki kot veje drevesa poganjajo iz prve osrednje Skupine Štirih in nato same ustvarijo brezštevilne stranske Skupine, katerih najnižja so Naravni-duhovi ali Elementali, katerih je nešteto vrst in različic; od brezobličnih in nesnovnih - idealne MISLI njih ustvarjalcev - navzdol do atomskih in za človeško zaznavo nevidnih organizmov. Slednje se obravnava kot “Duhove Atomov”, ker so prvi odmik (nazaj) od fizičnega Atoma - čutna, če že ne inteligentna, bitja. Vsa se podrejajo Karmi in jo morajo izčrpati skozi vsak cikel. Dhyan Chohan mora to postati; ne more se roditi ali se nenadoma pojaviti na ravni življenja kot v popolnosti razviti Angel. Nebeška Hierarhija sedanje Manvantare bo v naslednjem Ciklu življenja prestopila v višje, nadrejene svetove in izpraznila prostor za novo Hierarhijo, sestavljeno iz izbrancev našega človeštva. Bivanje je brezkončni cikel znotraj Absolutne Večnosti, v kateri se gibljejo brezštevilni končni in pogojeni cikli. Bogovi, ki bi bili ustvarjeni kot taki, ne bi imeli nobene osebne zasluge za to, da so Bogovi. Zato se morajo “Štiri” in “Tri” inkarnirati kot vsa ostala bitja. Še več, ta Šesta Skupina ostaja skoraj neločljivo povezana s človekom, ki od nje dobi vse, razen svoje najvišjih in najnižjih principov, ali svoj Duh in telo, tako da pet vmesnih človekovih principov predstavlja samo esenco teh Dhyanijev.

2. EDINI ŽAREK SE RAZMNOŽI V MANJŠE ŽARKE. ŽIVLJENJE JE PRED OBLIKO, IN ŽIVLJENJE PREŽIVI ZADNJI ATOM (Oblike, Sthula-sharire, zunanjega telesa). SKOZI BREZŠTEVILNE ŽARKE, EDINO, KOT NIT SKOZI MNOGE KROGLICE (bisere) (a).

(a) Ta Verz izraža koncept življenjske-niti, Sutratme, ki teče skozi zaporedne generacije. [3] In sedaj k prispodobi. Dopolnite fizično plazmo, omenjeno v zadnji opombi, človekovo “Celico Klice”, z vsemi njenimi materialnimi zmožnostmi, s, tako-rečeno, “Duhovno Plazmo” ali tekočino, ki vsebuje pet nižjih principov šest-principnega Dhyanija - pa imate skrivnost.

Ko je seme živalskega človeka posajeno v zemljo živalske ženske, to seme ne more vzkliti, dokler ni oplojeno s petimi krepostmi (s tekočino ali z izlivom iz principov) šesternega Nebeškega Človeka. Zato je Mikrokozmos predstavljen kot Peterokotnik znotraj Šesterokrake Zvezde, “Makrokozmosa”. Nadalje: “Funkcije Jive na tej Zemlji so peternega značaja. V mineralnem atomu je povezana z najnižjimi principi Duhov Zemlje (Šesternih Dhyanijev); v rastlinskem delcu z njihovim drugim - Prano (življenjem); v živali z vsemi temi in s tretjim in četrtim; v človeku pa mora celica prejeti sad vseh petih. Sicer se ne bo rodil v nič višje kot žival;” dejansko kot vrojeni idiot. Tako je Jiva popoln le v človeku. Kar se tiče njegovega sedmega principa, je ta le eden od Žarkov Univerzalnega Sonca. Vsako racionalno bitje prejme le začasno posojilo tega, kar mora vrniti njegovemu viru; medtem ko njegovo fizično telo oblikujejo, preko fizične, kemične in fiziološke evolucije, najnižja zemeljska Življenja.

Tako pridemo do tega: Človeštvo je v svoji prvi prototipni, senčni obliki, potomstvo Elohim Življenja (ali Pitrisov); v svojem kvalitativnem in fizičnem aspektu je neposredni potomec “Prednikov”, najnižjih Dhyanijev ali Duhov Zemlje; svojo moralno, psihično in duhovno naravo dolguje skupini božanskih Bitij, katerih ime in značilnosti bodo podane v II. Delu. Kolektivno so ljudje izdelek Množic različnih Duhov; razdelitveno, tabernaklji teh Množic; in občasno ter posamezno, nosilci nekaterih od teh. V naši sedanji, povsem materialni, Peti Rasi je v nas še vedno močno prisoten Duh Četrte; vendar pa se približujemo času, ko bo nihalo evolucije usmerilo svoj nihaj odločno navzgor ter pripeljalo Človeštvo nazaj v vzporeden položaj s prvotno Duhovnostjo Tretje Korenske-Rase. Med svojim otroštvom je bilo človeštvo sestavljeno povsem iz Angelskih Množic, ki so bile v njem prebivajoči Duhovi, ki so oživljali pošastne in velikanske glinene tabernaklje Četrte Rase - ki so jih izgradile (tako kot jih tudi še sedaj) in jih sestavljajo brezštevilne množice Življenj. [4]

3. KO EDINI POSTANE DVA, SE POJAVI “TROJNI” (a). TRIJE SO (povezani v) ENO; IN NAŠA NIT, O LANOO, SRCE ČLOVEKA-RASTLINE, SE IMENUJE SAPTAPARNA (b).

(a) “Ko EDINI postane Dva, se pojavi Trojni”: kar pomeni, da se, ko Edini Večni spusti svoj odsev v področje Manifestacije, ta odsev, “Žarek”, diferencira v “Vodo Prostora”.

To je metafizična razlaga in se nanaša na sam začetek Evolucije. Da bi lahko oblikovali jasno pojmovanje o tem, kaj pomeni, ko Edini postane Dva in se nato preoblikuje v “Trojnega”, se mora študent v celoti seznaniti s tem, kar imenujemo “Obhodi”. Če se bo obrnil na Esoteric Buddhism - prvi poskus, da bi skicirali približni oris arhaične Kozmogonije - bo odkril, da je z “Obhodom” mišljena ponavljajoča se evolucija porajajoče se materialne Narave na sedmih Oblah naše Verige, z njihovimi mineralnimi, rastlinskimi in živalskimi kraljestvi (človek je tam vključen v zadnje in stoji na njegovem čelu), med celotnim obdobjem Življenjskega-Cikla. Tega bi Brahmini imenovali “Dan Brahme”. Tako je to, na kratko, en obrat “Kolesa” (naše Planetarne Verige), ki je sestavljena iz sedmih Obel (ali sedmih ločenih “Koles” v nekem drugem časovnem smislu). Ko se evolucija spusti v materijo s planeta A do planeta G, [5] to pomeni en Obhod. Na sredini četrtega obrata, ki je naš sedanji “Obhod”, je “Evolucija dosegla svoj vrh fizičnega razvoja in kronala svoje delo s popolnim fizičnim človekom, tako da na tej točki začenja svoje delo proti duhu”.

Tako je vsak Obhod (na spuščajoči se lestvici) le ponavljanje, v bolj konkretni obliki, Obhoda pred njim, ker je vsaka Obla - navzdol do naše četrte Sfere (sedanje Zemlje) - bolj groba in bolj materialna kopija bolj senčne Sfere pred njo v zaporednem redu na treh višjih ravneh. (Glej diagram v Stihu 6., Komentar 6.) na svoji poti navzgor po vzpenjajočem se loku, Evolucija nekako poduhovlja in eterizira splošno naravo vsega in jo ponese na nivo ravni, na kateri na nasprotni strani leži Obla dvojčica; rezultat je ta, da se, ko je dosežena sedma Obla (v kateremkoli Obhodu), narava vsega, kar se razvija, povrne v stanje, v katerem je bila na svoji začetni točki - plus, vsakokrat, nova in višja stopnja v stanjih zavesti. Tako postane jasno, da mora tako-imenovani “izvor človeka” v tem našem sedanjem Obhodu, ali Življenjskem-ciklu na tem Planetu, zasedati enak položaj istega reda - razen v podrobnostih, ki temeljijo na lokalnih pogojih in času - kot v predhodnem Obhodu. Nadalje, pojasniti in vedeti je treba, da je, ker naj bi delo v vsakem Obhodu pripadalo drugi Skupini tako-imenovanih “Kreatorjev” ali “Arhitektov”, tako tudi na vsaki Obli; to je, je pod nadzorom in vodstvom posebnih “Graditeljev” in “Varuhov” - različnih Dhyan-Chohanov.

Skupina Hierarhije, ki ji je naložena “kreacija” [6] ljudi, je zato posebna Skupina; četudi je razvila senčnega človeka v tem Ciklu, pa ga je višja in še bolj razvita Skupina razvila v Tretjem Obhodu. Toda, ker je Šesta - na spuščajoči se lestvici Duhovnosti - slednjo in Sedmo tvorijo zemeljski Duhovi (Elementali), ki postopoma oblikujejo, gradijo in gostijo njegovo fizično telo - se ta Šesta Skupina ne razvija nič bolj kot bodoča človekova senčna oblika, tanka, težko vidna prosojna kopija njih samih. Naloga pete Hierarhije - skrivnostnih Bitij, ki vladajo ozvezdju Kozoroga, Makare ali “Krokodila”, tako v Indiji kot v Egiptu - da oživijo prazno in eterično živalsko obliko ter iz nje ustvarijo Racionalnega Človeka. To je eden izmed tistih predmetov, o katerem je splošni javnosti mogoče povedati le zelo malo. Je resnično SKRIVNOST, a le za tistega, ki je pripravljen zavrniti obstoj intelektualnih in zavestnih duhovnih Bitij v Univerzumu in omejiti polno Zavestnost le na človeka in še to zgolj na “funkcijo možganov”.

Če to povemo bolj jasno, nevidna Entiteta je lahko telesno prisotna na zemlji, ne da bi kakorkoli zapustila svoj položaj in funkcije v nadčutnih področjih. Če je to potrebno razložiti, potem ne moremo storiti več, kot da bralca spomnimo na podobne primere v Spiritizmu, čeprav so takšni primeri zelo redki, vsaj kar se tiče narave inkarnirajoče se Entitete [7] ali začasnega prevzemanja medija.

(b) Zaključni stavek tega Verza, kaže na to, kako zelo staro je verovanje in nauk, da je človek po svojem ustroju sedmeren. Nit Bivanja, ki oživlja človeka in prehaja skozi vse njegove osebnosti ali ponovna rojstva na tej Zemlji (namig na Sutratmo), Nit, na katero so poleg tega nanizani vsi njegovi “Duhovi” - se sprede iz esence “Trojnega”, “Četvernega” in “Peternega”, ki vsebujejo vse predhodne.

4. KOREN JE TISTI, KI NIKOLI NE UMRE, TRO-JEZIČNI PLAMEN ŠTIRIH STENJEV (a) ... STENJI SO ISKRE, KI SVOJ PLAMEN IZVLEČEJO IZ TRO-JEZIČNEGA PLAMENA (njihove gornje triade), IZLOČENEGA OD SEDMIH; ŽARKI IN ISKRE ENE LUNE SO ODSEVALI NA HITEČIH VALOVIH VSEH REK ZEMLJE (“Bhumi” ali “Prithivi”) (b).

(a) “Tro-jezični plamen”, ki nikoli ne umre, je nesmrtna duhovna Triada - Atma-Buddhi in Manas - sad, ki ga zadnji vsrka s pomočjo prvih dveh po vsakem zemeljskem življenju. “Štiri stenji”, ki prodrejo navzven in so nato uničeni, so štirje nižje principi, vključno s telesom.

(b) Ravno tako kot plešejo bleščeče iskre na vodah oceana, nad katerim sije ena in ista luna, tako naše osebnosti - utvarni ovoji nesmrtne MONADE-EGA - plešejo in se leskečejo na valovih Maye. Trajajo in pojavljajo se kot tisoče isker, ki jih ustvarijo lunini žarki, le tako dolgo, dokler Kraljica Noči žarči svoj blesk na “Hiteče Vode” Življenja: obdobje Manvantare; nato pa izginejo in preživijo le “Žarki” - simboli naših Duhovnih Egojev - ki se ponovno potopijo v in postanejo, tako kot prej, eno z Materjo-Izvorom.

5. ISKRA VISI IZ PLAMENA NA NAJBOLJ FINI NITI FOHATA. POTUJE SKOZI SEDEM SVETOV MAYE (a). USTAVI SE V PRVEM (Kraljestvu), IN JE KOVINA IN KAMEN; PREIDE V DRUGO (Kraljestvo), IN GLEJ - RASTLINA; RASTLINA SE VRTINČI SKOZI SEDEM OBLIK IN POSTAJA SVETA ŽIVAL; (prva Senca fizičnega Človeka) (b). IZ SESTAVLJENIH SVOJSTEV LE-TEH SE OBLIKUJE MANU (človek), MISLEC. KDO GA OBLIKUJE? SEDEM ŽIVLJENJ; IN EDINO ŽIVLJENJE (c). KDO GA DOVRŠI? PETERNI LHA. IN KDO IZPOPOLNI ZADNJE TELO? RIBA, GREH IN SOMA (Luna) (d).

(a) Stavek “skozi Sedem Svetov Maye” se tu nanaša na sedem Obel Planetarne Verige in sedem Obhodov ali 49 postaj dejavnega obstoja, ki se nahajajo pred “Iskro” ali Monado na začetku vsakega Velikega Življenjskega-Cikla ali Manvantare. “Nit Fohata” je prej omenjena nit življenja.

To se nanaša na največji filozofski problem - fizično in snovno naravo Življenja, katerega neodvisno naravo sodobna znanost zanika, ker je ni sposobna dojeti. Le tisti, ki verjamejo v reinkarnacijo in Karmo, lahko edini medlo zaznajo, da se nahaja celotna skrivnost Življenja v neprekinjenem nizu njegovih manifestacij: najsi v, ali pa ločenih od, fizičnega telesa. Kajti -

“Življenje, tako kot svod več-barvnega kozarca,
obarva belo žarčenje Večnosti” -

pa je vendar samo po sebi delec in pošiljka te Večnosti; kajti le Življenje lahko razume Življenje.

Kaj je ta “Iskra”, ki “visi iz Plamena”? To je JIVA, MONADA, v povezavi z MANASOM, ali bolje, njen vonj - to, kar ostane od vsake osebnosti, ko je vredna, in visi iz Atma-Buddhi, Plamena, na Niti življenja. Na kakršenkoli že način tolmačimo in v katerokoli že število principov razdelimo človeško bitje, lahko takoj vidimo, da ta nauk podpirajo vse starodavne religije, od Vedske do Egipčanske, od Zoroasterske do Židovske.

(b) Znani kabalistični aforizem pravi: “Kamen postane rastlina; rastlina žival; žival človek; človek duh; in duh bog.” “Iskra” oživlja vsa kraljestva, preden vstopi v in oživi Božanskega Človeka, med katerim in med njegovim predhodnikom, živalskim človekom, obstaja vsa razlika, ki jo najdemo v tem svetu.

Monada ali Jiva je v skladu z zakonom Evolucije najprej izstreljena navzdol v najnižjo obliko materije - mineralno. Po sedmih obratih ujetosti v kamnini (ali tem, kar bo postalo mineral in kamnina v Četrtem Obhodu) zdrsne iz nje, kot, recimo, lišaj. Nato preide, preko vseh oblik rastlinske materije, v to, kar imenujemo živalska materija in tako doseže točko, na kateri postane tako-rečeno klica živali, ki bo postala fizični človek. Vse to je v Tretjem Obhodu kot materija brezoblično in kot zavest brezčutno. Kajti Monade ali Jive per se celo ne moremo imenovati Duh: je Žarek, dih ABSOLUTNEGA, ali raje Absolutnosti, in Absolutne Homogenosti, ki nima nobenih odnosov s pogojeno in relativno končnostjo in ki je na naši ravni ne-zavesten. Zato, poleg materiala, ki bo potreben za njeno bodočo človeško obliko, Monada potrebuje (a) duhovni model ali prototip, po katerem se bo oblikoval ta material; in (b) inteligentno zavest, ki bo vodila njeno evolucijo in napredovanje; to dvoje pa ne poseduje homogena Monada ali brezčutna, četudi živa materija. Adam iz prahu potrebuje Dušo Življenja, ki bo vdihnjena vanj; dva vmesna Principa, ki sta čutno Življenje iracionalne živali in Človeška Duša, kajti prvi je brez drugega iracionalen. Šele ko se je iz potencialnega brezspolnega bitja človek ločil v moškega in žensko, je bil oskrbljen s to zavestno, racionalno, individualno Dušo, (Manasom), “principom ali inteligenco Elohim”; da bi jo prejel, pa je moral pojesti sad Znanja z Drevesa Dobrega in Zla. Kako je pridobil vse to? Okultni nauk uči, da se med spuščanjem Monade, ti Elohim - ali Pitrisi, nižji Dhyan-Chohani - razvijajo pari passu z njo na višji in bolj duhovni ravni, ter se tudi relativno spuščajo v materijo na svoji lastni ravni zavesti, da bi se, ko dosežejo določeno točko, srečali z inkarnirajočo se brezčutno Monado, zaprto v najnižjo materijo, in spojili dve potencialnosti, Duh in Materijo, da bi ta združitev ustvarila zemeljski simbol “Nebeškega Človeka” v prostoru - POPOLNEGA ČLOVEKA. Čeprav sta Duh in Materija v izvoru ena in ista stvar, pa začneta, ko se enkrat pojavita na ravni diferenciacije, vsaka s svojim evolucijskim napredovanjem v nasprotnih smereh - Duh se postopoma spušča v materijo, slednja pa se vzpenja proti svojemu izvornemu stanju, tistemu čiste Duhovne Substance. Sta neločljivi, pa vendar vedno ločeni. Pri polarnosti na fizični ravni se dva enaka pola vedno odbijata, medtem ko se negativni in pozitivni medsebojno privlačita, in takšen je tudi odnos med Duhom in Materijo - dvema poloma iste homogene Substance, Korenskim-Principom Univerzuma.

Zato, ko je odbila ura, ko naj bi se Purusha povzpela na ramena Prakriti, da bi oblikovala Popolnega Človeka - nerazviti človek prvih dveh Ras in pol je bil le prvi in se je nato postopoma razvil v najbolj popolne sesalce - so na to našo raven stopili Nebeški “Predniki”, tako kot so pred njimi Pitrisi, da bi oblikovali fizičnega ali živalskega človeka, in se inkarnirali v slednjem. Tako se ta dva procesa dveh kreacij - živalskega in božanskega človeka - precej razlikujeta. Pitrisi so izstrelili iz svojih eteričnih teles še bolj eterične in senčne podobe njih samih, ali to, kar bi sedaj morali imenovati “dvojnike” ali “astralne oblike”, ki so bile podobne njim samim. [8] To priskrbi Monadi njeno prvo bivališče in slepi materiji model, okoli katerega in na katerem lahko gradi naprej. Toda Človek je še vedno nepopoln.

“Kdo oblikuje Manuja (Človeka) in kdo oblikuje njegovo telo? ŽIVLJENJE in ŽIVLJENJA. Greh [9] in LUNA.” Tukaj Manu predstavlja duhovnega, nebeškega Človeka, dejanski in ne-umrljivi EGO v nas, ki je neposreden izliv iz “Edinega Življenja” ali Absolutnega Božanstva.

Prej smo omenili, da Okultizem ne sprejema, da bi bilo v Kozmosu karkoli anorganskega. Izraz, ki ga uporablja Znanost, “anorganska substanca”, pomeni preprosto to, da je latentno življenje, ki drema v molekulah tako-imenovane “inertne materije”, nezaznavno. VSE je ŽIVLJENJE, in celo vsak atom mineralnega prahu je ŽIVLJENJE.

Svetovi so, za posvetnega,” pravi Komentar, “zgrajeni iz znanih Elementov. Za pojmovanje nekega Arhata, pa so kolektivno ti Elementi sami po sebi Božansko Življenje; razdelitveno, na ravni manifestacij, brezštevilni in nešteti milijoni Življenj. Ogenj sam je ENO, na ravni Edine Realnosti: na tisti manifestiranega in zato utvarnega Bivanja pa so njegovi delci ognjena Življenja, ki živijo in bivajo na račun vsakega drugega Življenja, ki ga izrabijo. Zato se imenujejoPOŽERUHI” ... “Vsaka vidna stvar v tem Univerzumu je bila izgrajena iz takšnih ŽIVLJENJ, od zavestnega in božanskega prvobitnega človeka navzdol do ne-zavestnih posrednikov, ki gradijo materijo.” ... “Iz EDINEGA ŽIVLJENJA, brezobličnega in Ne-ustvarjenega, izhaja Univerzum Življenj. Najprej se je iz Globine (Kaosa) manifestiral hladni svetleči Ogenj (plinasta svetloba?), ki je v Prostoru ustvaril strdke.” (Morda nerazstavljive meglice?) ... “... Ti so se spopadali, in ob njih srečevanju ter trkih se je razvila velika toplota, ki je proizvedla kroženje. Nato je prišel prvi manifestirani MATERIALNI OGENJ, vroči Plameni, popotniki v nebesih (kometi); topota je porodila vlažno paro; ta je izoblikovala trdno vodo (?); nato suho meglico in nato tekočo meglico, vodeno, ki oddaja svetlečo bleščavo romarjev (kometov?) in oblikuje trdna vodena Kolesa (MATERIALNE Oble). Bhumi (ZEMLJA) se pojavi s šestimi sestrami. Te s svojim nenehnim gibanjem proizvedejo nižji ogenj, toploto in vodeno meglico, ki skupaj proizvedejo tretji Element-Sveta - VODO; in iz diha vsega se rodi (atmosferski) ZRAK. Ti štirje so štiri Življenja prvih štirih obdobij (Obhodov) Manvantare. Sledila bodo tri zadnja.”

To pomeni, da vsak nov Obhod razvije enega od Sestavnih Elementov, ki so sedaj znani Znanosti - ki pa zavrača prvotno poimenovanje in jih raje razdeli na sestavine. Če je Narava “Vedno-nastajajoča” na manifestirani ravni, potem moramo na te Elemente gledati v isti luči: morajo se razvijati, napredovati in povečati proti zaključku Manvantare. Tako je Prvi Obhod, kakor so nas poučili, razvil e en Element, in narava ter človeštvo v to, kar bi lahko imenovali en aspekt Narave - kar nekateri zelo neznanstveno, pa čeprav je lahko de facto tako, imenujejo “Eno-dimenzionalni Prostor”. Drugi Obhod je prinesel in razvil dva Elementa - Ogenj in Zemljo - in njegovo človeštvo, prilagojeno na to stanje Narave, če lahko poimenujemo Človeštvo bitja, ki živijo v pogojih, ki ljudem niso znani, so - če zopet uporabimo znano frazo v povsem simboličnem smislu (na edini način, na katerega jo lahko uporabimo korektno) - “dve-dimenzionalne vrste”. Procesi naravnega razvoja, ki jih obravnavamo sedaj, nam bodo takoj osvetlili in diskreditirali običaj špekuliranja o svojstvih dve, tri in štiri ali več “dimenzionalnega Prostora”; toda mimogrede je dobro, če opozorimo na dejanski pomen zanesljive, vendar nepopolne intuicije, ki je sprožila - tem v zvezi med Spiritisti in Teozofi ter številnimi velikimi ljudmi Znanosti - rabo sodobnega izraza “četrta dimenzija Prostora”. Seveda to, če začnemo z površinsko absurdnostjo predpostavke, da je mogoče Prostor sam po sebi izmeriti v katerikoli smeri, nima velikih posledic. Znana fraza je lahko le okrajšava polnejše oblike - “Četrta dimenzija MATERIJE v Prostoru”. Vendar pa je to, četudi tako razširjena, vseeno nesrečna fraza, ker je, četudi je popolnoma res, da je napredovanju evolucije usojeno, da nam predstavi nove značilnosti materije, tistih, ki so nam že znane, dejansko več kot pa le tri dimenzije. Zmožnosti ali, če uporabimo najbolj primeren izraz, značilnosti materije morajo jasno biti vedno v odnosu s človekovimi čuti. Materija ima širjenje, barvo, gibanje (molekularno gibanje), okus in vonj, ki ustrezajo obstoječim človekovim čutom, in ko sčasoma v popolnosti razvije naslednjo značilnost - začasno jo imenujmo PREPUSTNOST - bo ta ustrezala naslednjemu človekovemu čutu - imenujmo ga “NORMALNA JASNOVIDNOST”; tako, ko je nekatere pogumne mislece žejalo po četrti dimenzijo, da bi pojasnili prehod materije skozi materijo in tvorjenje vozlov na brezkončni vrvi, pa je tisto, kar so dejansko potrebovali, šesta značilnost materije. Tri dimenzije dejansko pripadajo le enemu svojstvu ali značilnosti materije - širjenje; in ljudski zdrav razum se s pravico upira zamisli, da v kateremkoli stanju stvari ne more obstajati več takšnih dimenzij kot so dolžina, širina in debelina. Vsi ti izrazi in izraz “dimenzija” sam po sebi pripadajo eni ravni mišljenja, eni stopnji evolucije, eni značilnosti materije. Tako dolgo, dokler v okviru sredstev Kozmosa obstajajo merska pravila, ki se nanašajo na materijo, tako dolgo ga bodo sposobna meriti le na tri načine in nič več; in od takrat, ko je ideja o merjenju prvič zavzela svoje mesto v človeškem razumevanju, je bilo mogoče opraviti merjenje v treh smereh in nič več. Toda ta obravnavanja na noben način ne nasprotuje gotovosti, da se bodo sčasoma - ko se bodo pomnožile človeške sposobnosti - pomnožile tudi značilnosti materije.

Sedaj pa se vrnimo k obravnavi materialne evolucije v Obhodih. Rekli smo, da si je mogoče materijo v drugem Obhodu simbolično predstavljati kot dve-dimenzionalno. Vendar pa moramo tu upoštevati še eno svarilo. Na ta ohlapen in simbolični izraz lahko gledamo - na eni ravni mišljenja, kot smo ravnokar videli - kot ekvivalent za drugo značilnost materije, ki ustreza drugi človekovi sposobnosti zaznavanja ali čutu. Toda ti dve povezani stopnji evolucije se nanašata na proces, ki se odvija znotraj meja enega samega Obhoda. Zaporedje prvotnih aspektov Narave, s katerim je povezano zaporedje Obhodov, se nanaša, kakor smo že nakazali, na razvoj “Elementov” (v Okultnem smislu) - Ogenj, Zrak, Vodo, [10] Zemljo. Mi se nahajamo šele v Četrtem Obhodu in naš dosedanjim seznam je prekratek. Centri zavesti (ki jim je usojeno, da se razvijejo v človeštvo, kakršno poznamo) Tretjega Obhoda so dospeli do zaznave tretjega Elementa, Vode. Tisti Četrtega Obhoda so k tem dodali Zemljo kot stanje materije kot tudi tri druge elemente v njihovi sedanji preobrazbi. Na kratko, noben od tako-imenovanih elementov ni bil v treh predhodnih Obhodih takšen kot je sedaj. OGENJ je mogoče bil čista AKASA, Dušik.

Elementi, najsi preprosti ali sestavljeni, niso mogli ostati isti od začetka evolucije naše Verige. Vsaka stvar v Univerzumu vztrajno napreduje v Velikem Ciklu, medtem ko se nenehno vzpenja in spušča v manjših ciklih. Narava ni med Manvantaro nikoli mirujoča, saj je vedno nastajajoča, ne pa preprosto obstoječa; in mineralno, rastlinsko ter človeško življenje vedno prilagaja svoje organizme tedaj vladajočim Elementom, zaradi česar so bili ti Elementi tedaj njim ustrezni, tako kot so sedaj za življenje sedanjega človeštva. Šele v naslednjem ali Petem Obhodu bo peti Element, Ether - grobo telo Akase, če ga sploh lahko imenujemo tako - ko bo postal znano dejstvo v Naravi vsem ljudem, tako kot je sedaj Zrak znan nam, prenehal biti tako kot sedaj hipotetični in tudi kot “posrednik” za tako številne stvari. In šele v tem Obhodu bodo tisti višji čuti, katerih rasti in razvoju služi Akasa, postali dovzetni za celotno razširitev. Kot smo že nakazali, lahko pričakujemo, da se bo delno poznavanje značilnosti materije - Prepustnost - ki se bo razvila sočasno s šestim čutom, razvilo v ustreznem obdobju v tem Obhodu. Toda, ko bo v naslednjem Obhodu našim virom dodan naslednji Element, bo postala Prepustnost objavljena značilnost materije, tako da se bodo gostejše oblike zdele za človekove zaznave enako ovirajoče kot gosta megla in nič več.

Povrnimo se sedaj k Življenjskemu-Ciklu. Ne da bi se na dolgo ukvarjali z podanim opisom višjih ŽIVLJENJ, moramo sedaj usmeriti našo pozornost usmeriti preprosto k zemeljskim Bitjem in Zemlji sami. Slednjo so, kakor nam pravijo, zgradili v Prvem Obhodu “Požeruhi”, ki so razgradili in diferencirali klice drugih Življenj v Elementih; predvidevati moramo, da precej podobno kot na sedanji stopnji sveta to počnejo aerobi, ki, ko spodkopavajo in rahljajo kemični ustroj v organizmu, preoblikujejo živalsko materijo in porajajo substance, ki se razlikujejo po svojih sestavih. Kjerkoli se nahaja nek atom materije, delec ali molekula, celo v svojem najbolj plinastem stanju, obstaja v jem življenje, ne glede na to, kako latentno in ne-zavestno. “Ko karkoli zapusti Laya Stanje postane dejavno Življenje; pritegnjeno je vrtinec GIBANJA (alkimistično topilo Življenja); Duh in Materija sta dve Stanji ENEGA, ki ni ne Duh ne Materija, ampak sta oba Absolutno Življenje, latentno.” (Knjiga Dzyan, Kom. III., odst. 18) ... “Duh je prva diferenciacija (in v) PROSTORA; in Materija prva diferenciacija Duha. To, kar ni ne Duh ne Materija - je ONO - Brez-vzročni VZROK Duha in Materije, ki je Vzrok za Komos. In TO mi imenujemo EDINO ŽIVLJENJE ali Inter-Kozmični Dih.”

Še enkrat bomo rekli - podobno mora proizvesti podobno. Absolutno Življenje ne more proizvesti nekega anorganskega atoma, najsi preprostega ali zapletenega, in življenje obstaja celo v Layi, enako kot je človek v globokem omrtvičenem stanju - na videz truplo - še vedno živo bitje.

Ko so “Požeruhi” (v katerih lahko ljudje znanosti z določnim razlogom vidijo, če želijo, atome Ognjene-Meglice, kajti temu Okultist temu ne bo ugovarjal); ko so “Požeruhi”, smo rekli, s posebnim postopkom členjenja diferencirali “Ognjene-Atome”, so slednji postali Življenjske-Klice, ki se kopičijo v skladu z zakoni vezljivosti in privlačnosti. Nato Življenjske-Klice proizvedejo Življenja drugačne vrste, ki delujejo na ustroj naših Obel.

Tako so v Prvem Obhodu zgradila Oblo prvotna Ognjena-Življenja, to je, jo oblikovala v kroglo – ki ni bila trdna, ni imela nobenih lastnosti, kot le hladno svetlost, nobene oblike niti barve; šele proti koncu Prvega Obhoda je razvila en Element, ki je iz njene tako-rečeno anorganske ali preproste Esence postal sedaj, v našem Obhodu, ogenj, kakršnega poznamo v našem celotnem Sistemu.

Drugi Obhod prinese v manifestacijo drugi Element - ZRAK, element, katerega čistost bo zagotovila tistemu, ki ga bo uporabil, trajno življenje. “V drugem Obhodu, je Zemlja - doslej zarodek v matrici Prostora - začela s svojim dejanskim obstojem: razvila je individualno čutno Življenje, svoj drugi Princip. Drugi ustreza šestemu (Principu); drugi je trajno Življenje; ostali prehodno.”

Tretji Obhod je razvil tretji Princip - VODO; medtem ko je Četrti preoblikoval plinaste tekočine in plastične oblike naše oble v trdne, skorjaste, grobo materialne krogle, na katerih živimo. Bhumi je dosegla svoj četrti Princip. Temu bi lahko ugovarjali, češ da to krši zakon analogije, pri katerem se tako vztraja. Sploh ne. Zemlja bo dosegla svojo pravo dokončno obliko - (obratno kot človek) - svojo telesno školjko - šele proti koncu Manvantare, po Sedmem Obhodu.

Molekularno sestavljena materija - vsaj tista človeškega Telesa (Sthulasarira) - ni najbolj grob od vseh naših “Principov”, ampak je dejansko srednji Princip, dejansko živalsko jedro; medtem ko je naše Telo le školjka, neodgovoren činitelj in medij, preko katerega celotno svoje življenje deluje zver v nas. Tako zamisel, da človeški tabernakelj zgradijo brezštevilna Življenja, na povsem enak način kot je bila zgrajena skorja naše Zemlje, za resničnega mistika ne vsebuje nič odbijajočega. Prav tako Znanost ne more nasprotovati Okultnemu učenju, kajti mikroskop ne bo uspel nikoli odkriti končnega živega atoma ali življenja, ki bi lahko zavrglo ta nauk.

(c) Znanost nas uči, da v živih, tako kot v mrtvih organizmih, tako človeka kot živali, mrgoli stotine različnih vrst bakterij. Toda Znanost doslej še nikoli ni šla tako daleč, da bi se uskladila z Okultnim naukom v trditvi, da so naša telesa, kot tudi tista živali, rastlin in kamnin, v celoti zgrajena iz takšnih bitij, ki jih ne more odkriti, razen večjih vrst, noben mikroskop. Trenutno je Znanost, kar se tiče čisto živalskega in materialnega dela človeka, na poti do odkritij, ki se bodo približala uskladitvi s to teorijo. Kemija in fiziologija sta dva velika maga prihodnosti, katerima je usojeno, da bosta odprla oči človeštva za velike fizikalne resnice. Z vsakim dnem se istovetnost med živalskim in fizičnim človekom, med rastlino in človekom in celo med plazilcem in njegovim gnezdom, kamnino in človekom - kaže vse bolj in bolj jasno. Ko bo odkrito, da so fizične in kemične sestavine vseh bitij istovetne, bo kemična znanost lahko s pravico rekla, da ne obstaja nobena razlika med materijo, ki sestavlja vola, in tisto, ki oblikuje človeka. Toda Okulten nauk je veliko bolj določen. Ta pravi: - Niso le kemične sestavine iste, ampak ista neskončno majhna nevidna Življenja sestavljajo tudi atome teles gore in marjetice, človeka in mravlje, slona in drevesa, ki mu nudi zavetje pred soncem. Vsak delec - najsi ga imenujete organski ali anorganski - je Življenje. Vsak atom in molekula v Univerzumu je za to obliko tako življenje-podarjajoča kot smrt-podarjajoča, ker s kopičenjem gradi univerzume in kratkotrajne vehikle, ki so pripravljeni na sprejem selitvene duše, in ker večno uničuje in spreminja oblike ter izloča te duše iz njihovih prehodnih bivališč. Kreira in ubija; je samo-porajajoč in samo-uničujoč; izzove k bivanju in izničuje tisto skrivnost skrivnosti, živo telo človeka, živali ali rastline, v vsaki sekundi časa in prostora; in enako poraja življenje kot smrt, lepe in grde, dobre in slabe, in celo prijetne in neprijetne, dobronamerne in zlonamerne občutke. To skrivnostno ŽIVLJENJE, ki ga kolektivno predstavljajo brezštevilne milijarde Življenj, je tisto, ki sledi, na svoj lasten sporadičen način, doslej nedojemljivemu zakonu Atavizma; ta kopira tako družinske podobnosti kot tudi tiste, ki so vtisnjene v auro tvorca vsakega bodočega človeškega bitja. Tako mora Znanost, potem ko je odkrila učinke, odkriti še njihove PRVOTNE vzroke; tega pa ne more nikoli narediti brez pomoči starih znanosti, Alkimije, Okultne Botanike in Fizike. Učijo nas, da vsako fiziološko spremembo, poleg patološkega pojava, bolezni - ne, življenja samega - ali raje objektivnega pojava življenja, proizvedejo določeni pogoji in spremembe v telesnih tkivih, ki dovoljujejo in silijo življenje, da deluje v tem telesu; da je vse to zaradi tistih nevidnih KREATORJEV in UNIČEVALCEV, ki se, na tako ohlapen in splošen način, imenujejo mikrobi. [11]

(d) Vendar pa bi se lahko vprašali, kaj ima z vsem tem opraviti Luna? Kaj počnejo “Riba, Greh in Luna”, v apokaliptičnem izreku Stiha, v družbi z “Življenjskimi-mikrobi”? S slednjimi nič, razen tega, da sebi priskrbijo tabernakelj iz gline, ki jim ga ti pripravijo; z božanskim popolnim Človekom pa vse, saj “Riba, Greh in Luna” skupaj predstavljajo tri simbole nesmrtnega Bitja.

6. OD PRVO-ROJENEGA (Prvotnega ali Prvega Človeka) DALJE POSTAJA NIT MED TIHIM OPAZOVALCEM IN NJEGOVO SENCO Z VSAKO SPREMEMBO (Re-inkarnacijo) BOLJ MOČNA IN ŽAREČA (a). JUTRANJA SONČNA SVETLOBA SE JE SPREMENILA V VELIČASTJE POLDNEVA ...

(a) Ta stavek “Nit med Tihim Opazovalcem in njegovo Senco (Človekom) postaja močnejša” - z vsako re-inkarnacijo - je še ena psihološka skrivnost, ki bo pojasnjena v II. Knjigi. Za zdaj bo dovolj, če rečemo, da so “Opazovalec” in njegove “Sence” - slednjih je toliko, kolikor ima Monada re-inkarnacij - eno. Opazovalec ali Božanski Prototip se nahaja na zgornji prečki lestvice Bivanja; Senca na spodnji. Poleg tega je Monada vsakega živega bitja, razen če njena moralna sprijenost razdre povezavo in [on] podivja ter “skrene na Lunarno Pot” - če uporabimo Okulten izraz - med neko posebno Manvantaro individualen Dhyan Chohan, drugačen od drugih, neka vrsta lastne duhovne Individualnosti. Njena Prvotnost, Duh (Atman) je seveda eno s Paramatmo (Univerzalnim Duhom), vendar pa je njen vehikel (Vahan), v katerem je zaprta, Buddhi, delec in del te Dhyan-Chohanske Esence; in v tem počiva skrivnost te povsodnosti, o kateri smo razpravljali na preteklih straneh. “Moj Oče, ki je v Nebesih, in jaz - sva eno,” pravi krščanski Spis; in to je vsekakor veren odmev ezoteričnega nauka.

7. “TO JE TVOJE SEDANJE KOLO” - JE REKEL PLAMEN ISKRI. “TI SI JAZ SAM, MOJA PODOBA IN MOJA SENCA. OBLEKEL SEM SE V TEBE IN TI SI MOJ VAHAN (Vehikel) DO DNEVA “BODI Z NAMI”” (a). NATO SE GRADITELJI, KI SO PODARILI SVOJE PRVO OBLAČILO, SPUSTIJO NA ŽAREČO ZEMLJO IN VLADAJO LJUDEM - KI SO ONI SAMI (b).

(a) Dan, ko bo “Iskra znova postala Plamen (Človek spremenil v Dhyan Chohana), “jaz sam in drugi, ti sam in jaz”, kakor pravi Stih - pomeni naslednje: V Paranirvani - ko bo Pralaya povrnila, ne le material in fizična telesa, ampak celo duhovni Ego(je), v njegov izvorni princip - bodo Pretekla, Sedanja in celo Prihodnja Človeštva, tako kot vse stvari, eno in isto. Vsaka stvar se po povrnila v Veliki Dih. Z drugimi besedami, vse se bo “povrnilo v Brahmo” [12] ali Božansko Združenost.

Ali je to izničenje, kakor menijo nekateri? Ali Ateizem, kakor predvidevajo drugi kritiki - častilci osebnostnega božanstva in verniki v nek nefilozofski raj? Ne eno ne drugo. Več kot nesmiseln bi bil povratek k vprašanju pripisovanja ateizma temu, kar je duhovnost najbolj prefinjenega značaja. Videti v Nirvani izničenje pomeni govoriti, da se je človek potopil v trden sen brez sanj - ki ne pusti nobenega vtisa v fizičnem spominu in možganih zato, ker je človekov Višji Jaz v svojem izvornem stanju Absolutne Zavesti - da je tudi on izničen. Zadnja prispodoba odgovarja le eni plati vprašanja - najbolj materialni; ker ponovno vsrkanje nikakor ni takšen “sen brez sanj”, ampak, nasprotno, Absoluten Obstoj, neka ne-pogojena združenost ali stanje, je poskus, da bi ga opisali s človeškim jezikom, popolnoma in brezupno neustrezen. Edini pristop k čemurkoli, kar bi bilo podobno celovitemu pojmovanju, je mogoče opraviti le s panoramskimi vizijami duše, z duhovnimi predstavami božanske Monade. Niti se ne izgubi individualnost - niti ne esenca osebnosti, če bi kakšna ostala - ker je ponovno vsrkana. Kajti, kakorkoli brezmejno - s človeškega stališča - ima paranirvanično stanje vseeno neko mejo v Večnosti. Ko ga bo enkrat dosegla, se bo Monada iz njega ponovno pojavila kot še višje bitje na precej višji ravni, da bi znova začela s svojim ciklom izpopolnjevalne dejavnosti. Človeški um ne more na sedanji stopnji razvitosti prestopiti, se dotakniti, te ravni mišljenja. Opoteka se tukaj, na robu nedojemljive Absolutnosti in Večnosti.

(b) “Opazovalci” vladajo človeku med celotnim obdobjem Satya Yuge in med manjšimi sledečimi yugami, vse do začetka Tretje Korenske Rase; po kateri so Patriarhi, Heroji in Manuji, inkarnirani Dhyaniji nižjega reda, do Kralja Manujev in človeških kraljev drugih narodov.

Dhyani-Buddhe dveh višjih Skupin, in sicer, “Opazovalci” ali “Arhitekti”, so mnogim in različnim rasam priskrbeli božanske kralje in voditelje. Drugi so tisti, ki so učili človeštvo umetnosti in znanosti, prvi pa tisti, ki so razodeli inkarniranim Monadam, ki so se ravnokar otresle svojih vehiklov iz nižjih Kraljestev - in ki so zato izgubile vsak spomin na svoj božanski izvor - velike duhovne resnice transcendentnih svetov.

Tako so se, kakor pravi Stih, Opazovalci spustili na Zemljo in vladali ljudem - “ki so oni sami”. Vladajoči kralji so končali svoj cikel na Zemlji in drugih svetovih v predhodnih Obhodih. V prihodnjih manvantarah se bodo dvignili v sisteme, ki so višji od našega planetarnega Sveta; in Izbrani iz našega Človeštva, Pionirji na trdi in težavni poti Napredovanja, so tisti, ki bodo zavzeli mesta svojih predhodnikov. Naslednja velika Manvantara bo priča, kako bodo ljudje našega lastnega življenjskega-cikla postali inštruktorji in vodniki človeštva, katerega Monade morda sedaj še niso ujete - pol-zavestno - v najbolj intelektualnega od živalskih kraljestev, medtem ko bodo nižji principi morda oživljali najvišje primerke rastlinskega sveta.

Tako napredujejo cikli sedmerne evolucije v Sedmerni naravi; Duhovni ali božanski; psihični ali pol-božanski; intelektualni, strastni, instinktivni, ali spoznavalni; pol-telesni ali čisto materialni ali fizični naravi. Vse te se razvijajo in napredujejo ciklično, prehajajoč iz ene v drugo na dvojen, centrifugalen in centripetalen, način, a enojen v končnem bistvu, njihovih sedmih aspektih. Najnižji je seveda odvisen od in podrejen našim petim fizičnim čutom. [13] To velja za individualno, človeško, čutno, živalsko in rastlinsko življenje, za vsak mikrokozmos njegovega višjega makrokozmosa. Isto pa tudi za Univerzum, ki se manifestira periodično zaradi kolektivnega napredovanja brezštevilnih Življenj, izdihov Edinega Življenja; da bi se z Vedno-Nastajanjem vsak kozmičen atom v tem neskončnem Univerzumu, ki prehaja iz brezobličnosti in neotipljivosti, preko mešanih narav pol-zemeljskega, ob polnem porajanju navzdol v materijo in nato zopet nazaj, v vsakem novem obdobju ponovno dvignil višje in bližje h končnemu cilju; da bi vsak atom, pravimo, z individualnimi zaslugami in napori lahko dosegel tisto raven, na kateri znova postane edino ne-pogojeno VSE. Vendar pa se med Alpho in Omego nahaja težavna “Pot”, obdana s trnjem, ki se najprej spušča, nato pa –

Ves čas vzpenja,
Da, do samega konca ...”

Začenši dolgo popotovanje brezmadežen; sestopajoč bolj in bolj v grešno materijo in povezujoč samega sebe z vsakim atomom v manifestiranem Prostoru - se je Romar, ki se je boril in trpel v vsaki obliki življenja in bivanja, nahajal šele na dnu doline materije in na polovici svojega cikla, ko je samega sebe istovetil s kolektivnim Človeštvom. Tega je ustvaril po lastni podobi. Da bi napredoval navzgor in proti domu, se mora “Bog” sedaj vzpenjati po težavni vzpenjajoči se poti Golgote Življenja. To je mučeništvo samo-zavestnega obstoja. Tako kot Visvakarman mora žrtvovati samega sebe samemu sebi, da bi odrešil vsa bitja, ponovno vstal iz mnogih v Eno Življenje. Nato se dejansko vzpenja v nebesa; kjer, potopljen v nedojemljivo absolutno Bivanje in Blaženost Paranirvane, ne-pogojeno vlada, in od koder se bo ponovno spustil ob naslednjem “Prihodu”, ki ga en del človeštva pričakuje kot Drugi Prihod, drugi pa kot zadnjega “Kalki Avatarja”.

[1] To se nanaša na Kozmične principe.

[2] Sedem kreativnih Rishijev, ki so sedaj povezani z ozvezdjem Velikega Medveda.

[3] Profesor Weissmann - nekoč goreč darvinist - kaže - in s tem stopa preko glav Grkov Hipokrata in Aristotela naravnost nazaj k učenjem starih Arijcev - na eno, neskončno majhno celico, med milijoni drugih, ki sodelujejo pri oblikovanju nekega organizma, ki sama in brez pomoči ter s sredstvi nenehne delitve in množitve določa točno podobo prihodnjega človeka (ali živali) v njegovih fizičnih, mentalnih in psihičnih značilnostih. Ta celica je tista, ki vtisne v obraz in obliko novega posameznika poteze staršev ali nekega oddaljenega prednika; nadalje, ta celica je tista, ki nanj prenese intelektualne in mentalne posebnosti njegovih prednikov, in tako naprej. Ta Plazma je nesmrtni del naših teles - preprosto preko procesa zaporednih vsrkanj. S tem je zavržena Darwinova teorija, ki na zarodkovo celico gleda kot na esenco ali izvleček vseh drugih celic; ta ni sposobna pojasniti dednostnega prenosa. Obstajata le dva načina, na katera je mogoče razložiti skrivnost dednosti; ali je substanca klicne celice obdarjena s sposobnostjo preživetja skozi celoten cikel preoblikovanj, ki vodijo do izgradnje ločenega organizma in nato do ponovnega ustvarjanja identičnih klicnih celic; ali pa se te klicne celice sploh ne porajajo v telesu posameznika, ampak izhajajo neposredno iz klicne celice prednikov, ki skozi dolge generacije prehaja z očeta na sina. Weissmann je sprejel in razdelal to drugo hipotezo; in prav v tej celici on išče nesmrtni del človeka. Do tu je vse v redu; in če sprejmemo to skoraj točno teorijo, kako bodo potem biologi pojasnili prvo pojavitev te večne celice. Razen, če človek ni “zrasel” in se sploh ni rodil, ampak je padel z oblakov, kako se je potem v njem porodila ta zarodkovna celica?

[4] Znanost, ki le medlo zaznava resnico, lahko v človeškem telesu odkriva bakterije in druge neskončno majhne delce ter v njih vidi le občasne in nenormalne obiskovalce, katerim se pripisujejo bolezni. Okultizem - ki odkriva Življenje v vsakem atomu in molekuli, najsi v mineralnem ali človeškem telesu, v zraku, ognju ali v vodi - trdi, da je naše celotno telo zgrajeno iz takšnih Življenj, pri čemer je mera najmanjše bakterije pod mikroskopom v primerjavi z njimi podobna tisti slona v primerjavi z najmanjšo infusorio.

[5] [Tu bi gotovo moralo biti z Oble A do Oble G.]

[6] Kreacija ni ustrezna beseda, ker nobena religija, celo niti sekta Visishta Adwaite v Indiji - ki antropomorfizira celo Parabrahmana - ne verjame v kreacijo iz nihila kot to verjamejo kristjani in Židje, ampak v evolucijo iz pred-obstoječih materialov.

[7] Tako-imenovani “Duhovi”, ki si lahko občasno prilastijo telesa medijev, niso Monade ali Višji Principi raztelešenih osebnosti. Takšen “Duh” je lahko le nek Elemental ali - Nirmanakaya.

[8] Berite v Isis Unveiled, Vol. II., str. 297-303, nauk Codexa Nazaraeusa - tam je vsako pravilo našega učenja v drugačni obliki in prispodobi.

[9] Beseda “Greh” je zanimiva, vendar pa ima poseben Okulten odnos do Lune, poleg tega da je njena kaldejska ustreznica. 

[10] Red, po katerem so ti Elementi našteti, je pravšen za ezoterične namene in v Tajnih Učenjih. Milton je imel prav, ko je govoril o “Močeh Ognja, Zraka, Vode in Zemlje”; Zemlja, kakršno poznamo sedaj, ni obstajala pred 4. Obhodom, pred stotinami milijonov let, na začetku naše geološke Zemlje. Obla je bila “med prvim Obhodom ognjena, hladna in žareča kot njeni eterični ljudje in živali,” pravi Komentar, in izraža nasprotje ali protislovje z mnenjem naše sedanje Znanosti; “svetleča in bolj gosta in težka - med drugim Obhodom; vodena med Tretjim!” Tako so obrnjeni elementi.

[11] Lahko bi domnevali, do so ta “Ognjena Življenja” in mikrobi znanosti istovetni. To ni res. Ognjena Življenja so sedmi in najvišji pod-oddelek ravni materije ter v posamezniku ustrezajo Edinemu Življenju Univerzuma, pa čeprav samo na tej ravni. Mikrobi znanosti so prvi in najnižji pod-oddelek na drugi ravni - tisti materialne Prane (ali Življenja). Človekovo fizično telo gre skozi celovito spremembo ustroja vsakih sedem let in njegovo uničenje in ohranjanje je posledica izmenjujoče se funkcije Ognjenih Življenj kot “Uničevalcev” in “Graditeljev”. So Graditelji s tem, ko se žrtvujejo v obliki vitalnosti, da bi preprečili uničevalen vpliv mikrobov, in z dobavo mikrobom tega, kar je potrebno, da bi ti lahko ukročeni zgradili materialno telo in njegove celice. So pa tudi Uničevalci, ko tega nadzora ni več in ko mikrobi, ko ne prejemajo več vitalno ustvarjalno energijo, podivjajo kot uničevalski zastopniki. Tako v prvi polovici človekovega življenja (v prvih petih obdobjih, vsakega iz sedmih let) so Ognjena Življenja posredno vpletena v proces gradnje človekovega materialnega telesa; Življenje je na vzpenjajoči se lestvici in sila se uporablja za gradnjo in naraščanje. Ko to obdobje preide, se začne doba nazadovanja, in delo Ognjenih Življenj, ki so izčrpala svojo moč, delo uničenja in zmanjševanja.

[12] [? Brahman.]

[13] Katerih je dejansko sedem, kakor smo pokazali kasneje.