Tajni nauk
Helena Petrovna Blavatsky

DEL I

KOZMIČNA EVOLUCIJA
V sedmih Stihih, prevedenih iz Knjige Dzyan

 

STIH 5

1. PRVOBITNIH SEDEM, PRVIH SEDEM DIHOV ZMAJA MODROSTI, NATO USTVARI IZ SVOJIH SVETIH, OBRAČAJOČIH SE DIHOV OGNJENI VRTINEC.

Ta Stih je morda najtežje razložiti od vseh. Njegov jezik je dojemljiv le tistemu, ki je v celoti seznanjen z vzhodnjaško alegoričnostjo in njenim namenoma obskurnim izrazoslovjem. Gotovo se bo postavilo vprašanje: “Ali Okultisti verjamejo v vse te ‘Graditelje’, ‘Lipike’, ‘Sinove Luči’, kot entitete, ali pa so to le namišljene podobe?” Odgovor na to je povsem jasen: “Po priznavanju, ki smo ga dolžni namišljenim podobam poosebljenih Moči, moramo priznati obstoj teh Entitet, da ne bi zavrnili obstoja Duhovnega Človeštva znotraj fizičnega človeštva. Kajti množice teh Sinov Luči in ‘Iz Uma rojenih Sinov’ prvega manifestiranega Žarka NEZNANEGA VSE so sam koren duhovnega človeka”. Če ne želimo verjeti nefilozofski dogmi o posebej ustvarjeni duši za vsako človeško rojstvo - v svežo vsakodnevno dobavo teh izlivov vse od “Adama” - potem moramo upoštevati okultna učenja.

Nauk uči, da morajo, da bi postale božanske, v celoti zavesten bog, - da, celo najvišji - prvotne Duhovne INTELIGENCE preiti skozi človeško stopnjo. In ko rečemo človeško, se to ne nanaša le na našo zemeljsko človeštvo, ampak na smrtnike, ki nastanjujejo katerikoli svet, to je, tiste Inteligence, ki so dosegle primerno ravnovesje med materijo in duhom, kakršnega imamo sedaj mi, odkar je prešla osrednja točka Četrte Korenske Rase v Četrtem Obhodu. Vsaka Entiteta je morala sama, preko lastne izkušnje, pridobiti pravico postati božanska. Hegel, veliki nemški mislec, je moral poznati ali intuitivno občutiti to resnico, ko je govoril, da je Nezavedno razvilo Univerzum le “zaradi upanja, da bo doseglo jasno samo-zavedanje”, da bi postalo, z drugimi besedami, ČLOVEK; kajti takšen je tudi tajni pomen običajne puranične fraze o Brahmi, katerega nenehno “žene želja po ustvarjanju”. To pojasnjuje tudi skriti kabalistični pomen rekla: “Dih postane kamen; kamen rastlina, rastlina žival, žival človek, človek duh in duh bog”. Iz Uma rojeni Sinovi, Rishiji, Graditelji, itd., so bili v predhodnih Manvantarah vsi ljudje - katerihkoli že oblik in podob - na drugih svetovih.

“Ognjeni Vrtinec” je žareči Kozmični prah, ki magnetno sledi, tako kot sledijo železni opilki magnetu, usmerjevalni misli “Kreativnih Sil”. Pa vendar je ta kozmični prah nekaj več; kajti vsak atom v Univerzumu ima v sebi potencialno samo-zavedanje, in je, kot Leibnitzove Monade, Univerzum sam po sebi in za samega sebe. Je atom in angel.

2. ONI NAREDIJO IZ NJEGA SLA SVOJE VOLJE (a). DZYU POSTANE FOHAT (b); HITRI SIN BOŽANSKIH SINOV, KATERIH SINOVI SO LIPIKE, OPRAVLJA KROŽNE POTI. ON JE KONJ IN MISEL JE JEZDEC (to je, on je pod vplivom njihove usmerjevalne misli). ON PREHAJA KAKOR BLISK SKOZI OGNJENE OBLAKE (kozmične meglice); ODMERI TRI, IN PET, IN SEDEM KORAKOV PREKO SEDEM PODROČIJ ZGORAJ IN SEDEM SPODAJ (sveta v nastajanju). ON DVIGUJE SVOJ GLAS IN KLIČE BREZŠTEVILNE ISKRE (atome) TER JIH POVEŽE (c).

(a) To kaže, da “Prvobitnih Sedem” uporablja za svoj Vahan (vehikel ali manifestirani subjekt, ki postane simbol Moči, ki ga usmerja) Fohat, ki se zaradi tega imenuje “Sel njihove volje” - Ognjeni Vrtinec.

(b) “Dzyu postane Fohat” - to kaže že sam izraz. Dzyu je edino realno (magično) znanje ali Okultna Modrost, ki, ker obravnava večne resnice in prvotne vzroke, postane skoraj vse-moč, ko se uporabi v pravi smeri. Njegova antiteza je Dzyu-mi, ki, kakor naše eksoterične sodobne znanosti, obravnava le utvare in lažne videze. V tem primeru je Dzyu izraz kolektivne Modrosti Dhyani-Buddh.

Ker predvidevamo, da bralec ne pozna Dhyani-Buddh, je dobro, če takoj povemo, da obstaja, po mnenju orientalistov, pet Dhyanijev, ki so “nebeški” Buddhe, medtem ko so človeški Buddhe njihove manifestacije v svetu oblike in materije. Vendar pa je, ezoterično, Dhyani-Buddh sedem, od katerih se je doslej manifestiralo le pet, [1] dva pa naj bi prišla v Šesti in Sedmi Korenski-rasi. Oni so, tako-rečeno, večni prototipi Buddh, ki se pojavljajo na tej zemlji in od katerih ima vsak svoj poseben božanski prototip. Tako je, na primer, Amitabha Dhyani Buddha Gautame Sakyamunija in se manifestira skozenj, kadarkoli se ta velika Duša inkarnira na zemlji, tako kot se je v Tzon-kha-paju. [2] Kot sinteza sedmih Dhyani-Buddh, je bil Avalokiteswara prvi Buddha (Logos), zato je Amitabha Gautamin notranji “Bog”, ki se na Kitajskem imenuje Amita(-Buddha). Oni so, kakor korektno ugotavlja g. Rhys Davids, “veličastni dvojniki v mističnem svetu, osvobojeni nižjih pogojev tega materialnega življenja”, vsakega zemeljskega, smrtnega Buddhe – osvobojeni Manushi-Buddhe, postavljeni, da vladajo Zemlji v tem Obhodu. Oni so “Buddhe Kontemplacije”, in so vsi Anupadaka (brez staršev), to je, samo-rojeni iz božanske esence.

(c) Fohat bi morali, zato ker je eden od najbolj, če ne že najbolj pomemben igralec v ezoterični Kozmogoniji, podrobno opisati. Fohat je ena stvar v še nemanifestiranem Univerzumu in druga v pojavnem in Kozmičnem Svetu. V slednjem je tista okultna, električna, življenjska moč, ki, z Voljo Kreativnega Logosa, združuje in povezuje vse oblike ter jim podarja prvo spodbudo, ki sčasoma postane zakon. V nemanifestiranem Univerzumu pa Fohat ni nič več kot Eros, ki je bleščeči krilati Kupid, ali LJUBEZEN. Fohat še nima kaj početi v Kozmosu, dokler Kozmos ni rojen in bogovi še vedno spijo v nedrjih “Očeta-Matere”. On je abstraktna filozofska ideja. Sam še nič ne proizvaja; je preprosto tista potencialna kreativna moč, na temelju katere delovanja se, tako-rečeno, deli NOUMENON vseh bodočih pojavov, le da bi se znova združil v mističnem nad-čutnem dejanju in oddal kreativni Žarek. Takrat, ko se pojavi “Božanski Sin”, pa postane Fohat gonilna sila, dejavna Moč, ki povzroča, da EDEN postane DVA in TRIJE - na Kozmični ravni manifestacije. Trojni Eden postane Mnogi, in tedaj se Fohat preobrazi v tisto silo, ki poveže elementalne atome in omogoči njihovo kopičenje in povezovanje.

Fohat je tesno povezan z “ENIM ŽIVLJENJEM”. Iz Neznane Enosti, Neskončne Celovitosti, se izliva manifestirano ENO ali periodično, manvantarično Božanstvo; to pa je Univerzalni Um, ki je, ko je ločen od svojega Izvornega-Vira, Demiurgos, ali Kreativni Logos Zahodnih Kabalistov in štiri-obrazni Brahma v hindujski religiji. V svoji celovitosti predstavlja, če nanj gledamo s stališča manifestiranega Božanskega Mišljenja v ezoteričnem nauku, Množice višjih kreativnih Dhyan-Chohanov. Sočasno z evolucijo Univerzalnega Uma, se manifestira prikrita Modrost Adi-Buddhe – Edinega Najvišjega in večnega – kot Avalokiteswara (ali manifestirani Ishwara), ki je Oziris Egipčanov, Ahura-Mazda Zoroastrijcev, Nebeški Človek Hermetičnega filozofa, Logos Platonistov in Atman Vedantistov. [3] Z delovanjem manifestirane Modrosti ali Mahata, ki ga predstavljajo ti brezštevilni centri duhovne Energije v Kozmosu, postaneta odsev Univerzalnega Uma, ki je Kozmična Ideacija [zmožnost mišljenja, op. p.] in intelektualna Sila, ki spremlja takšno mišljenje, objektivno Fohat buddhističnega ezoteričnega filozofa. Fohat, ki teče vzdolž sedmih principov Akashe, deluje na manifestirano substanco ali Edini Element, kot je bilo omenjeno zgoraj, in s tem, ko ga diferencira v raznovrstne centre Energije, sproži delovanje zakona Kozmične Evolucije, ki, v odvisnosti od Ideacije Univerzalnega Uma, pripelje v obstoj vsa različna stanja bivanja v manifestiranem Sončnem Sistemu.

Sončni Sistem, katerega obstoj so omogočili ti posredniki, je sestavljen iz Sedmih Principov, tako kot vsaka druga stvar v teh centrih. Takšno je učenje trans-Himalajskega Ezoterizma. Vendar pa ima vsaka filozofija svoj način delitve teh principov.

Fohat je torej poosebljena električna življenjska moč, transcendentalna vezivna združenost vseh kozmičnih energij, tako na nevidnih kot manifestiranih ravneh, katerega delovanje odseva - v izjemnem razponu - tistega žive Sile, ki jo je ustvarila VOLJA, v tistih pojavih, pri katerih navidezno subjektivno deluje na navidezno objektivno in ga žene v delovanje. Fohat ni le živ Simbol in Zbiralnik te Sile, ampak Okultisti nanj gledajo kot na Entiteto – sile na katere deluje so kozmične, človeške in zemeljske, ter izražajo svoj vpliv ustrezno na vseh teh ravneh. Na zemeljski ravni se njegov vpliv čuti v magnetni in dejavni sili, ki jo poraja močna želja magnetizatorja. Na Kozmični je prisoten v graditeljski moči, ki izvaja - v planetarnem sistemu, vse tja dol do kresnice in preproste marjetice - načrt v umu narave, ali v Božanskem Mišljenju, z ozirom na razvoj in rast te posebne stvari. Metafizično je objektivizirano mišljenje bogov; “Beseda je meso postala” na nižji ravni in poslanec kozmičnih in človeških ideacij: dejavna sila v Univerzalnem Življenju. V svojem drugotnem aspektu je Fohat Solarna Energija, električna življenjska tekočina in ohranjajoči četrti princip, tako-rečeno živalska Duša Narave, ali - Elektrika.

Trije in Sedem “Korakov” se nanaša na sedem področij, na katerih prebiva človek, po ezoteričnem Nauku, pa tudi Sedem področij Zemlje. [4]

3. ON JE NJIHOV VODEČI DUH IN VODJA. KO ON ZAČENJA Z DELOM, LOČUJE ISKRE NIŽJEGA KRALJESTVA (mineralne atome), KI LEBDIJO IN Z VESELJEM DRGETAJO V SVOJIH ŽAREČIH BIVALIŠČIH (plinastih oblakih), IN Z NJIMI OBLIKUJE KLICE KOLES. ON JIH POSTAVI V ŠEST SMERI PROSTORA IN ENEGA V SREDINO - OSREDNJE KOLO.

“Kolesa” so, kakor smo že razložili, centri sile, okoli katerih se širi prvobitna Kozmična materija, ki postane, potem ko preide skozi vseh šest stopenj strjevanja, oblasta in se na koncu preobrazi v oble ali krogle. Ena izmed temeljnih dogem Ezoterične Kozmogonije pravi, da med Kalpami (ali eoni) življenja prevzame GIBANJE, ki med obdobji Počitka “utripa in drgeta skozi vsak speč atom”, (Komentar k Dzyanu) stalno rastočo težnjo, od prve prebuditve Kozmosa do novega “Dneva”, po krožnem gibanju. “Božanstvo postane VRTINEC”.

Ta zakon vrtinčastega gibanja v prvobitni materiji je eno od najstarejših pojmovanj v grški filozofiji, kater prvi zgodovinski Modreci so bili skoraj vsi Iniciati Misterijev. Grki so ga prevzeli od Egipčanov, ti pa od Kaldejcev, ki so bili učenci Brahminov ezoteričnih šol. Leucip in Demokrit iz Abdere - učenec Magija - sta učila, da to krožno gibanje atomov in obel obstaja od večno.

S “Šestimi smermi Prostora” se tukaj misli na “Dvojni Trikotnik”, stikanje in spajanje čistega Duha in Materije, Arupe in Rupe, katerega simbol sta Trikotnika.

4. FOHAT ZAČRTA SPIRALNE MEJE, DA BI ŠEST ZDRUŽIL S SEDMIM - KRONO (a); ARMADA SINOV SVETLOBE STOJI V VSAKEM KOTU (in) LIPIKE - V SREDNJEM KOLESU (b). ONI (Lipike) PRAVIJO, “TO JE DOBRO”. PRVI BOŽANSKI SVET JE PRIPRAVLJEN, PRVI (je sedaj), DRUGI (svet), NATO “BOŽANSKI ARUPA” (brezoblični Univerzum Mišljenja) ODSEVA SAMEGA SEBE V CHHAYALOKI (senčnem ali intelektualnem svetu prvotne oblike), PRVEM OBLAČILU ANUPADAKE (c).

(a) To začrtovanje “Spiralnih mej” se nanaša na evolucijo tako na evolucijo principov Človeka kot tudi tistih Narave; na evolucijo, ki se začne odvijati postopoma (kot bomo videli v II. Delu, v poglavju “Izvor Človeških Ras”), kakor tudi vse drugo v Naravi. Šesti princip v Človeku (Buddhi, Božanska Duša), čeprav le dih v naših pojmovanjih, je še vedno nekaj materialnega, če ga primerjamo z božanskim “Duhom” (Atmo), katere nosilec ali vehikel je. Fohat, zmožnost izražanja BOŽANSKE LJUBEZNI (Eros), električna Moč naklonjenosti in sočutja, je alegorično prikazan kot tisti, ki skuša privesti čisti Duh, neločljivi Žarek EDINEGA Absolutnega, v zvezo z Dušo, pri čemer ta dvojica v človeku tvori MONADO, in v Naravi prvo vez med vedno ne-pogojenim in manifestiranim. “Prvi je sedaj Drugi” (Svet) - Lipik - se nanaša na isto.

(b) “Armada” v vsakem kotu je Množica angelskih Bitij (Dhyan Chohanov), zadolžena za vodenje in nadziranje vsakega od področij, od začetka do konca Manvantare.

(c) “Prvi je Drugi” zato, ker “Prvega” dejansko ne moremo razvrstiti ali obravnavati kot Prvega, ker je to kraljestvo ne-pojavnosti v svoji prvi manifestaciji: prag Sveta Resnice ali SAT, preko katerega nas doseže neposredna energija, ki žarči iz EDINE REALNOSTI - Brezimnega Božanstva. Je sočasno in so-obstoječe z Enim Življenjem, “Brez-drugega”, vendar pa je kot manifestacija še vedno Maya - kot ostalo. Ta “Svet Resnice” lahko opišemo le z besedami Komentarja kot “Svetlo zvezdo, ki se je spustila iz srca Večnosti; svetilnik upanja, na katerega Sedmih Žarkih visi Sedem Svetov Bivanja”. To je res tako; kajti to je Sedem Luči, katerih odsevi so človeške nesmrtne Monade – Atma ali izžarevajoči Duh vsakega bitja iz človeške družine. Prvi, ta sedmerna Luč; torej: -

“Božanski Svet” - brezštevilne Luči se prižgejo ob prvotni Luči - Buddhiji, ali brezoblične božanske Duše, zadnjega Arupa (brezobličnega) sveta; “Sum Total [Popolna Vsota]” v skrivnostnem jeziku starega Stiha. V Katekizmu Mojster vpraša učenca:-

Dvigni svojo glavo, o Lanoo; ali vidiš eno, ali brez števila luči nad sabo, ki brlijo na temnem polnočnem nebu?”

Jaz vidim en Plamen, O Gurudeva, jaz vidim brez števila povezanih isker, ki sijejo na njem.”

Dobro si povedal. In sedaj poglej naokoli in v samega sebe. Ali čutiš, da je ta luč, ki sije v tebi, kakorkoli drugačna od luči, ki sije v tvojih Bratih?”

V nobenem oziru ni drugačna, čeprav zapornika drži v okovih Karma in čeprav njegova zunanja oblačila zavajajo nevednega, da pravi, ‘Tvoja Duša in Moja Duša.’”

Korenska združenost končne esence vsakega sestavnega dela spojin v Naravi - od zvezde do mineralnega atoma, od najvišjega Dhyan Chohana do najmanjše infusorie, v najbolj popolnem sprejemanju izraza, in najsi se nanaša na duhovne, intelektualne ali fizične svetove - to je prvi temeljni zakon v Okultni Znanosti. “Božanstvo je brezmejno in neskončno širjenje”, pravi Okultni aksiom. Če je Božanstvo, korensko Eno, večna in neskončna substanca (“Gospod tvoj Bog je uničujoči ogenj”) in nikoli uničen, potem se ne zdi razumno, da bi na Okultno učenje gledali kot na ne-filozofsko, ko pravi: “Tako so bili oblikovani Arupa in Rupa svetovi: iz ENE Luči sedem luči; iz vsake od sedmih, sedemkrat sedem,” itd., itd.

5. FOHAT NAREDI PET KORAKOV (potem, ko je naredil prve tri) (a), IN GRADI KRILATO KOLO ZA ŠTIRI SVETE ... IN NJIHOVE ARMADE (množice) (b) V VSAKEM VOGALU KVADRATA.

(a) “Koraki” se nanašajo, kakor je bilo že razloženo (glej Komentar k Stihu 4.), tako na Kozmične kot Človeške Principe - ki jih pri slednjem, po eksoterični delitvi, predtavlja trojica (Duh, Duša in Telo), po ezoterični razvrstitvi pa sedem Principov – trije Žarki Esence in štirje aspekti. [5] Tisti, ki so preučevali Sinnettov Esoteric Buddhism, lahko hitro dojamejo poimenovanja. Obstajata dve ezoterični šoli – ali bolje, ena šola, razdeljena na dva dela - ena za notranje Lanooje, druga za zunanje ali pol-laične chele onstran Himalaje; prva uči sedmerno, druga pa šesterno delitev človeških Principov.

S Kozmičnega zornega kota se Fohatovih “Pet Korakov” tu nanaša na pet zgornjih ravni Zavesti in Bivanja, šesti in sedmi (šteto od zgoraj navzdol) pa sta astralna in zemeljska ali dve nižji ravni.

(b) “Štiri Krilata Kolesa v vsakem vogalu ... za Štiri Svete in njihove Armade (Množice)” ... To so “Štiri Maharadže” ali Kralji Dhyan-Chohanov, Deve, od katerih vsak nadzira eno od štirih kardinalnih točk. Oni so Regenti ali Angeli, ki vladajo Kozmičnim Silam Severa, Juga, Vzhoda in Zhoda, Sile, od katerih ima vsaka določno okultno lastnost. Ta BITJA so tudi povezana s Karmo, saj slednja potrebuje fizične in materialne posrednike, da bi izpolnila njihove odloke.

Obstajajo tri glavne skupine Graditeljev in enako število Planetarnih Duhov in Lipik, pri čemer se vsaka skupina deli na sedem pod-skupin. “Graditelji” so predstavniki prvih “iz Uma-rojenih Entitet”. Oni gradijo, ali bolje, obnavljajo vsak “Sistem” po “Noči”. Druga skupina Graditeljev je izključno Arhitekt naše Planetarne Verige; Tretja pa predniki našega Človeštva - makro-kozmični prototip mikrokozmosa.

Planetarni Duhovi so na splošno obveščevalni duhovi Zvezd, posebej pa Planetov. Vladajo usodam ljudi, ki so vsi rojeni pod eno ali drugo od njihovih ozvezdij; druga in tretja skupina, ki pripadata drugim sistemom, imate iste funkcije in vse vladajo različnim oddelkom Narave.

Lipike (katerih opis je podan v Komentarju k Stihu 4., št. 6) so Duhovi Univerzuma, medtem ko so Graditelji le naša planetarna božanstva. Lipike so povezane s Karmo - njeni neposredni Zapisovalci.

6. LIPIKE ZARIŠEJO TRIKOTNIK, PRVO (navpično črto ali število I), KOCKO, DRUGO IN PETEROKOTNIK ZNOTRAJ JAJCA (kroga) (a). TO JE OBROČ, KI SE IMENUJE “NI PREHODA”, KAJTI TISTI, KI SESTOPAJO IN SE VZPENJAJO (kot tudi tisti) KI, MED KALPO, NAPREDUJEJO PROTI VELIKEMU DNEVU “BODI Z NAMI” (b) ... TAKO STA SE OBLIKOVALA ARUPA IN RUPA (Brezoblični Svet in Svet Oblik); IZ ENE LUČI SEDEM LUČI; IZ VSAKE OD SEDMIH SDEMKRAT SEDEM LUČI. “KOLESA” VARUJEJO OBROČ.

Stih nadaljuje s podrobnim razvrščanjem Redov Angelske Hierarhije. Iz skupine Štiri in Sedem se izlijejo “iz uma-rojena” skupina Deset, ali Dvanajst, ali Enaindvajset, itd., pri čemer se vse te nato znova delijo na pod-skupine sedmih, devetih, dvajsetih, in tako naprej, dokler se um ne porazgubi v brezkončnem naštevanju nebeških Množic in Bitij, od čemer imajo vsa svojo določno nalogo pri vladanju vidnemu Kozmosu med njegovim obstojem.

(a) Ezoterični pomen prvega stavka Stiha je ta, da tisti, ki so dobili ime Lipike, Zapisovalci Karmične knjige, ustvarijo neprehodno oviro med osebnostnim EGOM in brezosebnim JAZOM, Pojavnostjo in Starševskim-Izvorom slednje. Od tod alegorija. Oni znotraj OBROČA “NI PREHODA” zarišejo manifestirani svet materije. Ta svet je simbol (objektiven) ENEGA, razdeljenega v mnoge, na ravneh Utvare, Adi (“Prva”) ali Eka (“Ena”); in ta Ena je kolektivno nakopičenje, ali celovitost, glavnih Kreatorjev ali Arhitektov vidnega univerzuma.

Od tu alegorija. Lipike ločijo svet (ali raven) čistega Duha od tistega Materije. Tisti, ki “sestopajo ali se vzpenjajo” - inkarnirajoče Monade in ljudje, ki težijo proti očiščenju in “vzpenjanju”, a še niso povsem dosegli cilja - lahko prečkajo “Obroč Ni-Prehoda” le na dan “Bodite-z-Nami”, na dan, ko se človek, ki se je osvobodil ovir nevednosti in v svoji osebnosti celoti prepoznal ne-ločenost Ega - napačno obravnavanega kot svojega lastnega - od UNIVERZALNEGA EGA (Anime Supra-Mundi), potopi v Edino Esenco, da bi postal, ne le eno “z nami” (manifestiranimi univerzalimi življenji, ki so “ENO” ŽIVLJENJE), ampak z samim življenjem.

Astronomsko “Obroč Ni-Prehoda”, ki ga Lipike zarišejo okoli Trikotnika, Prve, Kocke, Druge in Peterokotnika, da bi obdali te like, znova vsebuje simbol 31415 ali koeficient, ki se stalno uporablja v matematičnih tabelah (vrednost π, pi), pri čemer tukaj geometrični liki zastopajo numerična števila.

(b) Noben Duh, razen “Zapisovalcev” (Lipik), ni nikoli prestopil njegove prepovedane črte, niti to ne bo nikoli nobeden do dneva naslednje Pralaye, ker je to meja, ki ločuje končno - četudi neskončno v človekovih očeh - od resnično NESKONČNEGA. Duhovi, na katere se torej to nanaša, tisti, ki “sestopajo in se vzpenjajo”, so “Množice” tega, kar ohlapno imenujemo “Nebeška Bitja”. Vendar pa dejansko niso nič takega. To so Entitete višjih svetov v hierarhiji Bivanja, tako neizmerno visoke, da se nam morajo zdeti kot Bogovi in kolektivno - BOG.

“Veliki dan BODI-Z-NAMI” je torej izraz, katerega edina ponazoritev počiva v njegovem dobesednem prevodu, Njegovega pomena ni mogoče tako z lahkoto razkriti javnosti, ki ni seznanjena z mističnimi načeli Okultizma, ali bolje, Ezoterične Modrosti ali “Budizma”. To je izraz, ki je značilen prav za slednjega in ravno tako meglen za neposvečenega kot tisti Egipčanov, ki so to isto imenovali “Dan PRIDI-K-NAM”, ki je istoveten, pa čeprav bi bilo bolje, ko bi glagol “biti” nadomestili z eno od naslednjih dveh besed, “Ostani” ali “Počivaj-z-nami”, ker se nanaša na tisto dolgo obdobje POČITKA, ki se imenuje Paranirvana.


[1] Glej A. P. Sinnett, Esoteric Buddhism, 5. izdaja z opombami, str. 171-73

[2] Prvi in največji Reformator, ki je ustanovil “Rumene-Čepice”, Gelugpe. Rodil se je leta 1355 n.š. v Amdoju in je bil Avatar Amitabhe, kar nebeško ime Gautama Buddhe.

[3] Zdi se, da ga g. Subba Row istoveti z, ali imenuje LOGOS. (Glej njegova štiri predavanja o “Bhagavadgiti” v Theosophistu, Vol. VIII.

[4] Trije koraki se metafizično nanašajo na sestop Duha v materijo, na Logosov padec kot žarka v Duh, nato v Dušo in končno v človeško fizično obliko človeka, v katerem postane ŽIVLJENJE.

[5] Štirje aspekti so telo, njegovo življenje ali vitalnost, “dvojnik” telesa, triada, ki izgine s smrtjo osebe, in Kama-rupa, ki se razgradi v Kama-loki.