Tajni nauk
Helena Petrovna Blavatsky

DEL I

KOZMIČNA EVOLUCIJA
V sedmih Stihih, prevedenih iz Knjige Dzyan

 

STIH 3

1. ZADNJA VIBRACIJA SEDMIH VEČNOSTI DRGETA SKOZI NESKONČNOST(a). MATI NABREKA, SE ŠIRI OD ZNOTRAJ NAVZVEN KOT LOTOSOV POPEK(b).

(a) Na videz protislovna raba izraza “Sedem Večnosti”, ki tako deli nedeljivo, je v ezoterični filozofiji posvečena. Slednja razdeli brezmejno trajanje v ne-pogojeno večen in univerzalni ter v pogojeni (Khandakala) Čas. Prvi je abstrakcija ali ne-pojavnost neskončnega časa (Kala); drugi je pojavnost, ki se pojavlja periodično kot učinek Mahata (Univerzalne Inteligence, omejene s trajanjem Manvantare).

(b) Zato je bila “zadnja vibracija Sedmih Večnosti” “pred-odrejena” - ne s strani nekega posebnega Boga, ampak se je odvila iz večnega in nespremenljivega ZAKONA, ki povzroči velika obdobja Dejavnosti in Počitka, ki se grafično in obenem poetično imenujejo Dnevi in Noči Brahme. Širitev Matere “od znotraj navzven”, ki se drugje imenuje “Vode Prostora”, “Univerzalna Matrica”, itd., ne namiguje na širitev iz nekega majhnega jedra ali gorišča, ampak pomeni, brez sklicevanja na mero ali omejenost ali področje, razvoj neomejene subjektivnosti v enako neomejeno objektivnost. “Vedno (za nas) nevidna in nematerialna Substanca, ki je prisotna v večnosti, je vrgla svojo periodično senco z lastne ravni v naročje Maye.” To pomeni, da je bila ta širitev, ki ni rast po obsegu - kajti neskončna razširitev ne dopušča nobenega večanja - sprememba stanja. Širila se je “kot Lotosov popek”; kajti rastlina Lotos ne obstoja le v svojem semenu, kot miniaturni zarodek (fizična značilnost), ampak tudi kot prototip, ki je med obdobjem Manvantare v idealni obliki prisoten v Astralni Svetlobi od “Svita” do “Noči”, tako kot vsaka druga stvar v tem objektivnem Univerzumu; od človeka do pršice, od gigantskega drevesa do najtanjšega lista trave.

Vse to, uči Skrita Znanost, je le začasen odsev, senca večnega, idealnega prototipa v Božanskem Mišljenju; beseda “Večnost”, ponovno nota bene, je tu postavljena le v smislu “Aeona”, ki traja skozi navidezno brezkončen, a še vedno omejen cikel dejavnosti, ki ga mi imenujemo Manvantara. Kaj pa je dejanski ezoteričen pomen Manvantare, ali raje Manu-Antare? Ta ezoterično pomeni “med dvema Manujema”, ki jih je štirinajst v vsakem Dnevu Brahme, pri čemer je vsak tak “Dan” sestavljen iz 1.000 nakopičenj štirih dob, ali 1.000 “Velikih Dob”, Mahayug. Analizirajmo sedaj besedo ali ime Manu. Orientalisti in njihovi slovarji nam pravijo, da izraz “Manu” izhaja iz korena Man, “misliti”; zato “razmišljajoči človek”. Toda ezoterično je vsak Manu, kot antropomorfizirani boter svojega posebnega cikla (ali Obhoda), le poosebljena ideja “Božanskega Mišljenja”; vsak od Manujev je zato, kot poseben bog, kreator in oblikovalec vsega, kar se pojavi med njegovim lastnim ustreznim ciklom bivanja ali Manvantare. Fohat izpeljuje Manujeve (ali Dhyan-Chohanove) naloge in povzroča, da se idealni prototipi širijo od znotraj navzven - in sicer zato, da bi na spuščajoči se poti postopoma prečkali vse ravni, od ne-pojavnosti do najnižje pojavnosti, da bi se na koncu končno razcveteli v polni objektivnosti - vrhuncu utvare, ali v najbolj grobi materiji.

2. VIBRACIJA SE ŠIRI NAPREJ, S SVOJO HITRO PERUTJO SE DOTIKA (sočasno) CELOTNEGA UNIVERZUMA IN KLICE, KI PREBIVA V TEMI: TEMI, KI DIHA (se giblje) NAD SPEČIMI VODAMI ŽIVLJENJA.

Zamisel o “Dihu” Teme, ki se giblje nad “spečimi Vodami življenja”, ki so prvobitna Materija, v kateri se nahaja latentni Duh, spominja na prvo poglavje Geneze. Njen izvirnik je brahmanski Narayana (Gibalo na Vodah), ki je poosebljenje večnega Diha ne-zavestnega Vse (ali Parabrahmana) Vzhodnjaških Okultistov. Vode Življenja, ali Kaos - v simbolizmu ženski princip - so vakuum (za naš mentalni vid), v katerem počivata latentni Duh in Materija. V vseh Kozmogonijah igra “Voda” isto pomembno vlogo. Je osnova in vir materialnega obstoja.

3. “TEMA” IZŽAREVA SVETLOBO, IN SVETLOBA SPUSTI V VODE, V MATERINO GLOBINO, EN SAM ŽAREK. ŽAREK PRODRE SKOZI DEVIŠKO-JAJCE; ŽAREK POVZROČI DRGET VEČNEGA JAJCA, IN SPUSTI NE-VEČNO (periodično) KLICO, KI SE ZGOSTI V JAJCE SVETA.

Osamljeni žarek, ki se spušča v materino globino, lahko razumemo kot Božansko Mišljenje ali Inteligenco, ki prežema Kaos. Toda to se odvija na ravni metafizične abstrakcije, ali raje, na ravni, na kateri je to, kar imenujemo metafizična abstrakcija, realnost. Deviško jajce, ki je v nekem smislu abstraktna Jajčnost ali moč postati razvit preko oploditve, je večno in vedno isto. In tako kot se oploditev jajca odvije preden se izvali, tako ne-večna periodična klica, ki postane kasneje v simbolizmu jajce sveta, vsebuje v sebi, ko se pojavi iz omenjenega simbola, “obet in potenco” celotnega Univerzuma. Čeprav je ideja per se seveda abstrakcija, simboličen način izražanja, pa je tudi dejanski simbol, saj predpostavlja idejo o neskončnosti kot brezkončnem krogu. Pred oči uma prinaša sliko Kozmosa, ki se pojavlja iz in se nahaja v brezmejnem prostoru, Univerzum, ki je po velikosti brezmejen, če že ne brezkončen v svoji objektivni manifestaciji. Prispodoba jajca izraža tudi dejstvo, ki ga uči Okultizem, da je prvobitna oblika vsega manifestiranega, od atoma do oble, od človeka do angela, sferična, pri čemer je bila obla pri vseh narodih simbol večnosti in neskončnosti - kača, ki požira svoj rep. Vendar pa si moramo, da bi dojeli pomen, oblo predstavljati tako, kot da jo vidimo iz njenega središča. Polje vizije ali mišljenja je kot obla, katere radij izhaja iz človeka v vsaki smeri in se širi v prostor ter vse naokoli odpira brezmejna obzorja. Je simbolični krog Kabalistov in Pascala, “katerega center je povsod in obod nikjer”, pojmovanje, ki se pridružuje sestavljeni ideji tega simbola.

4. (Nato) TRIJE (trikotnik) PADEJO V ŠTIRI (četverico). ŽAREČA ESENCA POSTANE SEDEM ZNOTRAJ, SEDEM ZUNAJ(a). SVETLEČE JAJCE (Hiranyagarbha), KI JE SAMO PO SEBI TRI (trojna oseba Brahme, ali Vishnuja, trije “Avasthi”) SE SESIRJA IN ŠIRI V MLEČNO-BELIH STRDKIH PO GLOBINAH MATERE, KOREN, KI RASTE V OCEANU ŽIVLJENJA(b).

(a) Rabo geometričnih števil in pogosto namigovanje na števila v vseh starodavnih spisih je potrebno pojasniti. V “knjigi Dzyan”, tako kot v Kabali, obstajata dve vrsti številk, ki jih je potrebno preučiti - števila, ki pogosto preprosto slepijo, in Sveta Števila, katerih vrednosti Okultisti spoznajo preko Iniciacije. Prva so le konvencionalen glif, druge osnovni simbol vsega. To pomeni, da so prva povsem fizična, druga čisto metafizična, in da so prva v enakem odnosu do drugih kot Materija do Duha - skrajna pola EDINE substance.

(b) “Žareča Esenca se sesirja in širi po globinah Prostora.” Z astronomskega zornega kota je to mogoče z lahkoto pojasniti: to je “mlečna cesta”, snov-sveta ali prvobitna materija v svoji prvi obliki. Težje pa jo je pojasniti v nekaj besedah ali vrsticah s stališča Okultne Znanosti, saj je to eden izmed najbolj zapletenih simbolov.

5. KOREN OSTAJA, SVETLOBA OSTAJA, STRDKI OSTAJAJO, IN OEAOHOO(a) JE ŠE VEDNO EDINO(b).

(a) V Komentarjih je OEAOHOO podan kot “Oče-Mati Bogov”, ali kot ŠEST V ENEM, ali kot Sedmerni koren, iz katerega izhaja vse. Vse je odvisno od poudarka, ki ga damo tem posameznim vokalom, ki jih lahko izgovorimo kot enega, tri ali celo kot sedem zlogov, če po črki “o” dodamo e. To mistično ime je podano zato, ker brez resnično mojstrske trojne izgovorjave ostaja za vedno brez učinka.

(b) To se nanaša na Ne-Ločenost vsega, kar živi in ima svoje bivanje, najsi v dejavnem ali nedejavnem stanju. V enem smislu je Oeaohoo “Brezkorenski Koren Vsega”; in zato eno s Parabrahmanom; v drugem smislu pa ime za manifestirano EDINO ŽIVLJENJE, Večno živečo Združenost. Kot smo že razložili “Koren” pomeni čisto znanje, večno ne-pogojeno Realnost ali SAT, najsi jo imenujemo Parabrahman ali Mulaprakriti, kajti to dvoje sta aspekta EDINEGA. “Svetloba” je isti Vseprisotni Duhovni Žarek, ki je vstopil in sedaj oplodil Božansko Jajce, in poziva kozmično naj začne s svojim dolgim nizom diferenciacij. “Strdki” so prva diferenciacija in se verjetno nanaša tudi na tisto kozmično materijo, ki naj bi bila izvor “Mlečne Ceste” - materije, ki jo poznamo. Ta “materija”, ki je bila, v skladu z razodetjem, prejeta od prvotnih Dhyani-Buddhas, je, med periodičnim spanjem Univerzuma, iz take končne subtilnosti, ki je zaznavna za oko popolnega Bodhisattve - ta materija, korenska in mirna, se, ob prvi ponovni prebuditvi kozmičnega gibanja, razprši po Prostoru; in se zdi, ko jo opazujemo z Zemlje, kot grozdi in kepe, kot strdki v razredčenem mleku. To so semena bodočih svetov, “Zvezdna snov”.

6. KOREN ŽIVLJENJA JE BIL V VSAKI KAPLJI OCEANA NESMRTNOSTI IN OCEAN JE BIL ŽAREČA SVETLOBA, KI JE BILA OGENJ IN TOPLOTA IN GIBANJE. TEMA SE JE RAZBLINILA IN JE NI BILO VEČ. IZGINILA JE V SVOJI LASTNI ESENCI, V TELESU IZ OGNJA IN VODE, IZ OČETA IN MATERE.

Esenca Teme je absolutna Svetloba, pri čemer je Tema primerna alegorična predstavitev stanja Univerzuma med Pralayo ali izraz za absolutni Počitek, ali Ne-Bivanje, kakor se predstavi našim omejenim umom. Ogenj in Toplota in Gibanje o katerih govorimo tukaj, seveda niso ogenj, toplota in gibanje fizične znanosti, ampak osnovne abstrakcije, ne-pojavnost, ali duša esence teh materialnih manifestacij - “stvari same po sebi”, ki se, kakor priznava sodobna znanost, povsem izmaknejo laboratorijskim instrumentom, in ki jih ne more dojeti niti um, čeprav se ne more enako hitro izogniti zaključku, da te osnovne esence stvari morajo obstajati. Ogenj in Vodo, ali Očeta in Mati, lahko tukaj razumemo božanski Žarek in Kaos.

V skladu z rozenkrojcerskimi načeli, kakor jih za razliko enkrat korektno, čeprav le delno, obravnava in razlaga neposvečeni, sta “Svetloba in tema sami po sebi istovetni in deljivi le v človeškem umu”; in po Robertu Fluddu je “Tema uporabila osvetlitev zato, da bi tudi sama postala vidna” (On Rosenkranz). V skladu z načeli Vzhodnjaškega Okultizma je TEMA edina resnična dejanskost, osnova in koren Svetlobe, brez katere se slednja ne bi mogla nikoli manifestirati, celo ne obstajati. Svetloba je Materija in TEMA čisti Duh. Tema, je v svoji korenski, metafizični osnovi subjektivna in absolutna Svetloba; medtem ko je slednja v vsej svoji dozdevni svetlosti in slavi le množica senc, saj nikoli ne more biti večna, in je preprosto utvara ali Maya.

Celo v um-begajoči in znanost-utrujajoči Genezi je Svetloba ustvarjena iz teme - “tema je bila nad globinami” (Gen., I. 1.1.2.) - in ne vice versa. “V njej (v temi) je bilo življenje in življenje je bilo luč ljudi” (Janez, 1.4.). Morda bo nastopil dan, ko se bodo odprle oči ljudi; in takrat bodo morda bolje kot sedaj razumeli tisti verz v Janezovem Evangeliju, ki pravi: “... in luč sveti v temi in tema je ni sprejela”. Takrat bodo videli, da se beseda “tema” ne nanaša na človekov duhovni vid, ampak dejansko na “Temo”, absolutno, ki ne dojema (ne more zaznati) prehodno svetlobo, kakorkoli transcendentno za človeške oči. Demon est Deus inversus. Cerkev sedaj Temo imenuje Hudič, medtem ko se v Bibliji imenuje “Sin Boga” (glej Job), svetla zvezda zgodnjega jutra, Lucifer (glej Izaija). V razlogu, zakaj se je prvi Arhangel, ki je izšel iz globin Kaosa, imenoval Lux (Lucifer), “Svetleči Sin Jutra” ali manvantarinega Svita, obstaja celotna filozofija dogmatske obrti. Cerkev ga je preoblikovala v Luciferja ali Satana zato, ker je višji in starejši kot Jehovah in je moral biti žrtvovan za novo dogmo. (Glej Knjiga II.)

7. GLEJ, OH LANOO! [1] ŽAREČI OTROK DVEH, NEPRIMERLJIVI BLEŠČEČI SIJAJ, SVETLI PROSTOR, SIN TEMNEGA PROSTORA, PRIHAJA IZ GLOBIN VELIKIH TEMNIH VODA. TO JE OEAOHOO, MLAJŠI,*** (“ki ga ti sedaj poznaš kot Kwan-Shai-Yin.” - Komentar)(a) ON SIJE KAKOR SONCE. ON JE PLAMENEČI BOŽANSKI ZMAJ MODROSTI(b). EKA JE CHATUR (štiri), IN CHATUR VZAME V SEBE TRI, IN ZVEZA USTVARJA SAPTA (sedem), V KATEREM JIH JE SEDEM, KI POSTANEJO TRIDASA [2] (trikrat deset) VOJSKA IN MNOŽIC. GLEJ KAKO DVIGUJE ZASTOR IN GA ODPIRA OD VZHODA DO ZAHODA. IZLOČA ZGORNJE IN PUŠČA SPODNJE, DA BI BILO VIDNO KOT VELIKA UTVARA. OZNAČUJE MESTA ZA SIJOČE (zvezde) IN SPREMINJA GORNJE V BREZMEJNO MORJE OGNJA(c) TER EDINEGA MANIFESTIRANEGA (element) V VELIKE VODE.

“Svetli Prostor, sin Temnega Prostora” ustreza Žarku, spuščenem ob prvem drgetu novega “Svita” v velike Kozmične globine, iz katerih se pojavi diferenciran kot “Oeaohoo Mlajši” (“NOVO ŽIVLJENJE”), da bi postal do konca življenjskega cikla Klica vseh stvari. “Plameneči Zmaj Modrosti” se imenuje zato, ker je, prvič, on tisto, kar so grški filozofi imenovali Logos, Beseda Božanskega Mišljenja; in drugič zato, ker v Ezoterični Filozofiji ta prva manifestacija, ki je sinteza ali nakopičenje Univerzalne Modrosti, Oeaohoo, “Sin Sina”, vsebuje v sebi Sedem Kreativnih Množic (Sephiroth) in je tako esenca manifestirane Modrosti. “Tistega, ki se koplje v svetlobi Oeaohoo, ne bo nikoli zavedla tančica Maye.”

(a) Kwan-Shai-Yin je istoveten z in enakovreden sanskrtskemu Avalokiteshwara, in kot tak androgeno božanstvo, kot Tetragrammaton in vsi Logosi [3] starih časov. Le nekatere sekte na Kitajskem ga antropomorfizirajo in predstavljajo z ženskimi svojstvi, ko v svojem ženskem aspektu postane Kwan-Yin, Boginja Milosti, imenovana “Božanski Glas”. Slednja je botra Tibeta in otoka Puto na Kitajskem, kjer imata obe božanstvi številne samostane.

(b) “Zmaj Modrosti” je Prvi, “Eka” (Sanskrt) ali Saka. Jezus je sprejel kačo kot sinonim za Modrost, in to je tvorilo del njegovega učenja. On pravi: “Bodite modri kot kače. “Na začetku, preden je Mati postala Oče-Mati, se je ognjeni Zmaj sam gibal v neskončnostih” (Book of Sarparajni.). Preden je naša obla postala jajčne oblike (in tudi Univerzum) “se je dolga sled Kozmičnega prahu (ali ognjene megle) gibala in zvijala kot kača v Prostoru”. “Duh Boga, ki se giblje v Kaos” je vsak narod simboliziral v podobi ognjene kače, ki bruha ogenj in svetlobo nad prvobitnimi vodami, dokler ni izvalila kozmične materije in jo pripravila do tega, da je prevzela obliko obroča, kače z repom v ustih - ki ne simbolizira le Večnosti in Neskončnosti, ampak tudi oblo obliko vseh teles, ki se iz te ognjene megle oblikujejo znotraj Univerzuma. Univerzum, kakor tudi Zemlja in Človek, periodično odvrže svojo staro kožo kot kača, da bi po obdobju počitka prevzel novo.

(c) “Morje Ognja” je Nad-Astralna (to je, ne-pojavna) Svetloba, prvo žarčenje iz Korena, Mulaprakriti, nediferencirane Kozmične Substance, ki postane Astralna Materija. Kakor smo opisali zgoraj, se imenuje tudi “Ognjena Kača”. Če ima študent na umu, da obstaja le En Univerzalni Element, ki je neskončen, nerojeni in neumrljiv, in da so vsi ostali - kot v pojavnem svetu - le številni raznovrstni diferencirani aspekti in preoblikovanja (so-odnosi, kakor se sedaj imenujejo) tega Enega, od kozmičnega svita do mikrokozmičnih učinkov, od nad-človeškega svita do človeških in pod-človeških bitij, celota, na kratko, objektivnega obstoja - potem bo prva in glavna težava izginila in bo mogoče obvladati Okultno Kozmologijo [4] . Vsi Kabalisti in Okultisti, vzhodni in zahodni, priznavajo (a) istovetnost “Očeta-Matere” s prvobitnim Aethe-om ali Akaso, (Astralno Svetlobo); in (b) njeno homogenost pred evolucijo “Sina”, kozmično Fohata, ker je ta Kozmična Elektrika. “Fohat utrdi in razprši sedem bratov” (Knjiga III, Dzyan); kar pomeni, da prvobitna Električna Entiteta - kajti Vzhodni Okultisti vztrajajo, da je Elektrika Entiteta - naelektri v življenje in loči prvobitno snov ali pred-porojeno materijo v atome, ki so vir vsega življenja in zavesti. Stari narodi so ga predstavljali s kačo, kajti “Fohat sika, ko drsi sem ter tja” (cik-cak).

8. KJE JE BILA KLICA, IN KJE JE BILA SEDAJ TEMA? KJE JE DUH PLAMENA, KI GORI V TVOJI SVETILKI, O LANOO? KLICA JE TISTO, IN TISTO JE SVETLOBA; BELI, BLEŠČEČI SIN TEMNEGA, SKRITEGA OČETA(a).

(a) Odgovor na prvo vprašanje, na katerega namiguje drugo, ki je učiteljev odgovor učencu, vsebuje v enem samem stavku eno od najbolj bistvenih resnic okultne filozofije. Kaže na obstoj stvari, ki niso zaznavne za naše fizične čute, in ki so daleč bolj pomembne, bolj realne in bolj trajne kot tiste, ki privlačijo te čute. Preden lahko Lanoo upa, da bo razumel transcedenten metafizičen problem, ki ga vsebuje prvo vprašanje, mora biti sposoben odgovoriti na drugo, kajti že sam odgovor na drugo mu bo priskrbel vodilo do točnega odgovora na prvo.

V sanskrtskem Komentarju k temu Stihu so izrazi, ki so uporabljeni za prikrit in nerazodet Princip, mnogi. V zgodnjih rokopisih indijske literature to Nerazodeto, Abstraktno Božanstvo nima nobenega imena. Na splošno ga imenujejo “Tisto” (V sanskrtu Tat), in pomeni vse, kar je, je bilo in bo, ali pa lahko, kot tako, sprejme človeški um.

Poskus, da bi skrivnost razložili v celoti, je nesmiseln. Materialisti in ljudje sodobne Znanosti je ne bodo nikoli razumeli, kajti, da bi človek o njej dobil jasno predstavo, mora najprej priznati predpostavko o univerzalno razširjenem, vseprisotnem, večnem Božanstvu v Naravi; drugič, razumeti skrivnost elektrike v njenem resničnem bistvu; in tretjič, priznati človeku, da je sedmerni simbol, na zemeljski ravni, Edine Velike Enote (Logosa), ki je Sam po sebi Sedemkrat-stkano znamenje, Dih, ki se je kristaliziral v BESEDO.

9. SVETLOBA JE MRZEL PLAMEN, IN PLAMEN JE OGENJ, IN OGENJ USTVARJA TOPLOTO, KI PRINAŠA VODO, VODO ŽIVLJENJA V VELIKI MATERI (Kaos).

Vedeti moramo, da so besede “Svetloba”, “Ogenj” in “Plamen”, ki so uporabljene v Stihih, prevajalci prevzeli iz slovarja starih “filozofov Ognja” [5] zato, da bi postal pomen arhaičnih izrazov in simbolov, ki so uporabljeni v izvirniku, bolj jasen.

Vsi ti - “Svetloba”, “Plamen”, “Vroče”, “Mrzlo”, “Ogenj”, “Toplota”, “Voda” in “voda življenja” so vsi, na naši ravni, nasledniki; ali kakor bi rekel sodoben fizik, so-odnosi ELEKTRIKE. Mogočna beseda in še mogočnejši simbol! Sveti oplojevalec nič manj svetih potomcev; Ognja - kreatorja, ohranjevalca in uničevalca; Svetlobe - esence naših božanskih prednikov; Plamena - Duše stvari. Elektrika, EDINO Življenje na gornji prečki Bivanja, in Astralni Fluid, Athanor Alkemistov, na najnižji; BOG in HUDIČ, DOBRO in ZLO ...

Torej, zakaj se v Stihih Svetloba imenuje “mrzel plamen”? Zato, ker v redu Kozmične Evolucije (kakor jo uči Okultist) energijo, ki spravlja v tek materijo po njenem prvem oblikovanju v atome, na naši ravni poraja Kozmična Toplota; in zato, ker Kozmos, v smislu ločene materije, pred tem obdobjem ni obstajal. Prva Prvobitna Materija, večna in sočasna s Prostorom, “ki nima ne začetka ne konca”, ni “ne vroča ne mrzla, ampak svoje lastne narave”, pravi Komentar (Knjiga II). Toplo in mrzlo sta relativni lastnosti in pripadata kraljestvu manifestiranih svetov. Nadalje, prvobitna materija je, preden se pojavi iz ravni nikoli-manifestiranega in prebudi za drget delovanja pod spodbudo Fohata, le “mrzlo Žarčenje, brezbarvno, brezoblično, brez okusa in brez kakršnekoli lastnosti ali aspekta”. Taki so celo tudi njeni prvo-rojeni, “Štirje Sinovi”, ki “so Eden in postanejo Sedem” - entitet, po katerih usposobljenostih in imenih so starodavni Vzhodnjaški Okultisti poimenovali štiri od sedmih prvotnih “centrov Sile” ali atomov, ki so se kasneje razvili v velike Kozmične “Elemente, ki so sedaj razdeljeni nad sedemdeset pod-elementov, ki so znani znanosti. Štiri prvotne narave prvih Dhyan Chohanov so tako-imenovane (zaradi pomanjkanja boljših terminov) Akasična, Etherična, Vodna in Ognjena, ki v terminologiji praktičnega okultizma ustrezajo znanstvenim definicijam plinov, ki morajo biti, da bi priskrbele jasno predstavo tako Okultistom kot nestrokovnjakom, definirane kot Para-vodikova [6] , Para-kisikova, Kisiko-vodikova in Ozonska ali morda Dušiko-ozonska; slednje sile ali plini (v Okultizmu nadčutne, vendar atomske substance) so najbolj učinkovite in dejavne, ko naelektrujejo na ravni bolj grobo diferencirane materije. [7] Te so tako elektro-pozitivne kot elektro-negativne.

10. OČE-MATI SPLETATA MREŽO, KATERE GORNJI KONEC JE PRIČVRŠČEN NA DUHA (Purusha), SVETLOBO EDINE TEME, IN SPODNJI NA MATERIJO (Prakriti), NJEGOV (od Duha) SENČNI KONEC; IN TA MREŽA JE UNIVERZUM, STKAN IZ DVEH SUBSTANC, USTVARJENIH V ENI, KI JE SVABHAVAT.

V Mandukya Upanishad je zapisano: “Tako, kot pajek razprostre in potegne nazaj svojo mrežo, kot rastline poganjajo iz zemlje ... tako prihaja Univerzum iz nerazgradljivega” (I. 1.7.). Brahma je, kot “klica neznane Teme”, material, iz katerega se vse razvija in razprostre “kot mreža iz pajka, kot pena iz vode”, itd. Brahma, “Kreator”, je izraz, ki izhaja iz korana brih, večati se ali širiti se. Brahma “se širi” in postaja Univerzum, stkan iz njegove lastne substance.

11. ONA (Mreža) SE ŠIRI, KO PREKO NJE VEJE DIH OGNJA (Oče); SE KRČI, KO SE JE DOTIKA DIH MATERE (koren Materije). TEDAJ SE SINOVI (Elementi s svojimi ustreznimi Močmi ali Inteligencami) LOČIJO IN RAZPRŠIJO, DA BI SE VRNILI V MATERINA NEDRA OB KONCU “VELIKEGA DNE” IN ZOPET POSTALI ENO Z NJO(a). KO SE ONA (Mreža) OHLAJA, POSTAJA ŽAREČA, NJENI SINOVI PA ŠIRIJO IN KRČIJO PREKO SVOJIH LASTNIH NARAV IN SRC; ONI OBJEMAJO NESKONČNOST(b).

Širjenje Univerzuma pod Dihom OGNJA je zelo domiselno v luči obdobja “Ognjene megle”.

(a) Velika toplota razbije sestavljene elemente in razkroji nebeška telesa v njihov prvotni element, pojasnjuje komentar. “Ko se bo enkrat, z vzpostavljanjem notranje privlačnosti in doseganjem gorišča ali centra toplote (energije), ki mnoge ponese sem ter tja po prostoru, razgradilo v svojo prvotno sestavino, bo telo, najsi živo ali mrtvo, izparelo in ostalo v “nedrih Matere”, dokler ga ne bo Fohat, z zbiranjem nekaj delcev Kozmične materije (meglice), z nudenjem spodbude, znova spravil v gibanje, razvil potrebno toploto in ga nato pustil, da sledi svoji lastni novi rasti.

(b) Širjenje in krčenje Mreže - to je, snovi ali atomov sveta - tu izraža utripajoče gibanje; kajti redno krčenje in širjenje neskončnega in brezmejnega Oceana tistega, kar bi lahko imenovali ne-pojavnost materije, ki jo izliva Svabhavat, je tisto, ki povzroči univerzalno vibriranje atomov. Vendar pa je domiselno tudi zaradi nečesa drugega. Kaže, da so bili starodavni narodi seznanjeni s tem, kar je sedaj zagonetka mnogih znanstvenikov in še posebej astronomov: vzrok za prvi vžig materije ali snovi-sveta, protislovje toplote, ki nastaja z ohlajevalnim krčenjem in druge takšne Kozmične uganke. Kajti nezmotljivo kaže na to, da so starodavni narodi poznali take pojave. “V vsakem atomu obstajata notranja in zunanja toplota”, pravi rokopis Komentarjev, do katerega je imela dostop avtorica; “dih Očeta (ali Duha) in dih (ali toplota) Matere (materije)”; tako nudijo razlage, ki kažejo na to, da je teorija o uničenju solarnih ognjev ob izgubi toplote zaradi žarčenja, napačna.

12. NATO SVABHAVAT POŠLJE FOHAT, DA STRDI ATOME. VSAK (od teh) JE DEL MREŽE (Univerzuma). Z ODSEVANJEM “SAMO-OBSTOJEČEGA GOSPODA” (Prvobitne Svetlobe) KOT OGLEDALO, VSAK NATO POSTAJA SVET. [8] ...

“Fohat strdi atome”; to je, z vnašanjem energije v njih: razprši atome ali prvobitno materijo. “Medtem ko razprši materijo v atome, razprši samega sebe.” (Rokopis Komentarjev.)

Ideje Univerzalnega Uma se vtisnejo v materijo prav preko Fohata. Nekakšno megleno predstavo o naravi Fohata lahko pridobimo iz naziva, ki se včasih uporablja zanj, “Kozmična Elektrika”; vendar pa moramo v tem primeru splošno znanim lastnostim elektrike dodati še druge, vključno z inteligenco. Zanimivo je ugotoviti, da je sodobna znanost prišla do zaključka, da celotno veliko-možgansko in možgansko aktivnost spremljajo električni pojavi.


[1] Lanoo je študent, chela, ki preučuje praktični Ezoterizem.

[2] "Tri-dasa" ali trikrat deset (30), ali bolj natančno 33 - sveto število, namiguje z zaokroženimi številkami na Vedska božanstva. Ta so 12 Aditya, 8 Vasu, 11 Rudra in 2 Aswina - sinova dvojčka Sonca in Neba. To je korensko število hindujskega panteona, ki šteje 33-krat deset milijonov ali nad 300 milijonov bogov in boginj.

[3] Zato so vsi višji bogovi starih časov, preden postanejo "Očetovi", "Sinovi Matere". Logosi, kot sta Jupiter ali Zeus, Sin Kronosa - Saturna, "Neskončnega Časa" (ali Kale), so bili izvorno predstavljeni kot moški-ženski. Zeus naj bi bil "lepa Devica", Venera pa bradata. Apolon je izvorno dvospolen, kar isto velja za Brahma-Vacha v Manuju in Puranah. Oziris je medsebojno zamenljiv z Izis, Horus pa obeh spolov. In nazadnje, vizija Logosa Sv.Janeza v Razodetju, ki se sedaj povezuje z Jezusom - je vizija hermafrodita, saj je opisan z ženskimi prsmi. Takšen je tudi Tetragrammaton = Jehovah. Vendar v Ezoterizmu obstojata dva Avalokiteshwara; prvi in drugi Logos.

[4] V egipčanski, kot tudi indijski, teogoniji sta obstojala prikrito božanstvo, EDINO, in kreativni, androgeni bog. Tako je Shoo bog kreacije in Oziris, v svoji prvotni izvirni obliki, "bog, katerega ime ni znano". (Glej Mariette's Abydos Vol. II., str. 63, in Vol. III., str. 413, 414, Št. 1122.)

[5] Ne od srednjeveških Alkemistov, ampak Magijev in Častilcev Ognja, od katerih so si Rozenkrojcerji ali Filozofi per ignem, nasledniki teurgov, sposodili vse svoje ideje glede Ognja, kot mističnega in božanskega elementa.

[6] Para, "onstran", izven.

[7] Vsaka od teh in mnoge druge so verjetno manjkajoči členi kemije. V Alkemiji in Okultistom, ki se ukvarjajo s pojavnimi močmi, so znane pod drugimi imeni. Največji fenomeni so proizvedeni prav z določenim načinom povezovanja in razvezovanja (ali ločevanja) "Elementov", s pomočjo astralnega ognja.

[8] To je povedano v smislu, da je plamen iz ognja brezkončen, in da bi lahko svetlobe celotnega Univerzuma prižgali ob enem samem preprostem viru svetlobe, ne da bi njegov plamen zmanjšal.