Moj pogled
Judith Ann Christie

Poslanstvo Teozofije ali Teozofov v enaindvajsetem stoletju lahko resnično priskrbi most ali podlago za radoveden človeški ego, preko katerega lahko resni in duhovno obdarjeni ali navdihnjeni razmišljajo o kozmičnem jazu v okviru teozofskih resnic, da bi razvili in stopnjevali pojmovanje človeškega znanja, zaznavanje človekovih lastnih duhovnih zmožnosti. In ne nazadnje tudi človekovo lastno povezanost z IT.

Na takšnem kraju ali prostoru človek lahko išče in deluje s pomočjo domišljijskih procesov v okviru teozofskih načel, da bi z disciplino nadzoroval ta del jaza, tako da bi lahko on ali ona jasno videl ali zaznaval onstran ustaljenih in zasužnjevalskih zatohlih idej, ki razjedajo sodobno mišljenje. Tako očitno je, da konec koncev Teozof ali študent Teozofije ne razkriva Teozofije zgolj samemu sebi in drugim, ampak dejansko razkriva svoje lastno notranje poslanstvo v tem in vseh drugih življenjih. To odkrivanje prinaša znanje, kako uravnavati svoje lastno naraščanje moči, življenjske izkušnje in pot, ne glede na probleme ali ovire, ki se lahko pojavijo v vašem okolju.

Tako s Teozofijo kot svojim sredstvom ali kot z umetnikovim čopičem sedaj postajate ustvarjalci vaše lastne realnosti in življenja, namesto da bi vas trgal in uničeval negativizem, ki pogosto bombardira študenta iz sveta izven teozofskega mišljenja, študija ali življenjskega sloga. Posledično postanete mirno in uravnovešeno jedro svojega bivanja.

Kako pogumna ideja za "Moj pogled"! Vi resnično lahko postanete posoda, nosilec ali tempelj Teozofije, da bi prelivali svetlobo in Luč človeštvu v tem in vseh prihodnjih stoletjih.

Vsebina

Grob poskus ponazoritve Teozofije z besedami
Bill Meredith

Teozofija je filozofski pogled na svet, ki mi ponuja skoraj popolne odgovore na vprašanje, "Zakaj je tako, da jaz sem, da jaz sem?" Teozofski odgovori so zame bolj celoviti kot tisti katere koli druge filozofije, znanosti ali religije, ki jo poznam. Raznovrstne discipline sodobne znanosti ponujajo le postane rezine odgovora, ki v najboljšem primeru postane suh kos informacije o "Kako", ne pa "Zakaj". Isto velja za različne religije. V določenem smislu to velja tudi znotraj delitev teozofije same. Zame je torej teozofija več kot notranje stanje stvari, ki odseva naravo "Zakaj". Ko je moje srce odprto, moj um jasen, moja duša raziskujoča in moj duh razsvetljen - takrat v meni deluje teozofija.

Moja ponovna združitev s teozofijo se je tokrat odvila preko interneta. Internetna teozofija raste. Velika večina besedil, tako starodavnih kot sodobnih je dostopna na spletu. Ustanavljajo se nove spletne strani in starejše se redno obnavljajo. Obstojajo tudi številne elektronske revije. Množijo se tudi debatni forumi, in če se bo trend nadaljeval, bo poznavanje teozofije postalo "glavni tok" javne zavesti.

Na nek način je internetna teozofija precej drugačna od teozofije iz opeke in malte. Internet mi dovoljuje lastno izkušanje in ocenjevanje mnogih obrazov teozofije, namesto zgolj enega ali nekaj pogledov, zaprtih v posebno zgradbo. Internet mi nudi priložnost, da najdem teozofijo tam, kjer sem jo zadnjič pustil, jo znova poberem in raziščem z vseh zornih kotov in tako preko teozofije obnovim moj občutek za ravnovesje in končno moj občutek za Jaz. In končno, internet mi omogoča, da spoznavam in izmenjujem ideje z ljudmi različnih ozadij ter edinstvenih teozofskih interesov v precej širšem obsegu kot bi to lahko pričakoval od tipa srečanj, kakršna so sestanki lož.

Na koncu, spoznavam, da teozofija na internetu ni več ista "stvar" kot tista, ki jo je mogoče najti v knjigah ali nekje v neki zgradbi. Teozofija je notranji proces, ki moji duši daje glas, ki izvira iz monadičnega jedra mojega bitja in vpliva na vsak vidik mojega življenja z vrednotenjem združenosti vseh stvari. Je katalizator za prepoznavanje bistva, mojega in Jaza vseh drugih, ter bistvo vseh drugih v mojem Jazu. Posebno pa me potiska navzven v moje lastne izkušnje na drugih ravneh, v prid razumnega preverjanja preko Samo-razsvetljevanja. Verjamem, da je to razsvetljevanje Jaza namen teozofije. Verjamem, da kot takšna teozofija napolnjuje naravni svet v oblikah umetnosti, književnosti, poezije, glasbe, komedije in ljubezni, če naštejem le nekaj oblik. Karkoli prispeva, najsi veliko ali malo, k odpiranju jaza za prisotnost Jaza, je teozofija. Zaradi tega se skušam izogibati razpravam in debatam, ki se nagibajo k nekemu posebnemu zunanjemu predajanju teozofije kot bolj "resnične" od drugih. Kakor vidim jaz, se, ko je Jaz enkrat razsvetljen, potencialna Resnica razkrije notranje. V primerjavi s to, so vse zunanje predstavitve teozofije, ne glede na avtoriteto, le sence.

Vsebina

Kje je Teozofija v današnjem svetu?
Francis O'Kelly

Nekateri pravijo, da so se od ustanovitve Teozofskega Društva pred okoli 130-imi leti zgodili globoki premiki v zaznavi. Drugi oporekajo, da so to majhni, morda ciklični premiki v dolgotrajnem razumevanju in praksi večne, Starodavne Modrosti. Na kratko se bom dotaknil štirih vidikov.

Prvina, ki je danes nedvomno nova, ali vsaj oblečena v novo oblačilo, je naše zaznavanje znanstvenega znanja in razumevanja. Mi sprejemamo, na primer, da je obstajalo v aksialni dobi pred-Sokratikov in Platona ter Gospoda Buddhe in zgodnje vzhodnjaške misli, podobno odpiranje zaznave in ostrine vpogleda. Dandanes, še posebej na zahodu, številni rezultati uporabne znanosti in tehnološkega napredka odpirajo filozofiji in metafiziki precej širše polje vizije.

Na začetku preteklega stoletja in preko njegovih prvih desetletij sta odkritji relativnosti in kvantne mehanike odigrali življenjsko pomembno vlogo pri zagonu metafizičnih zaznavanj. Čeprav sta na začetku vzbujali vznemirjenje, lahko danes vidimo, da poljubna znanost rutinsko obravnava vzporedna vesolja, multi-vesolja, strunsko teorijo in prvotne vzroke, nestalno snov. (Glej Tegmarkov članek v reviji SCIENTIFIC AMERICAN, maj 2003 in nadaljnje številke o podobnih temah.) "Zakoni kompleksnosti" in teorija kompleksnosti, na katero se dandanes navadno sklicujejo znanstveniki in filozofi, so v svojem učinkovanju podobni, če že ne istovetni z zakoni KARME. Ko študiramo primerjalno znanost in filozofijo, k čemer nas vzpodbujajo, se nedvomno, če že ne dobesedno, nahajamo v pogumnem novem svetu.

Drugo prvino - tisto, ki ji na žalost primanjkuje ustvarjalne energije - predstavljajo nekatera od množičnih duhovnih gibanj ali religij. Vsak, ki ima vsaj bežno razumevanje KARME, lahko zazna, da šteje delovanje in njegove posledice, ne pa izvajalec. Ne morete imeti, na primer, pravično zlo ali nepravično dobro; zakoni KARME preprosto ne delujejo na ta način. To je tako, kot če bi Ustvarjalni Bogovi, potopljeni v meditativno čaščenje Najvišjega, zaradi tega pozabili na svojo nalogo ustvarjanja in bili obsojeni na ponovno rojstvo (Glej TAJNI NAUK.) Sv. Pavel je pravilno primerjal pravičnost vere (Rimljanom, III., IV.) - ali bolje pravičnost prepričanja - in pravičnost zakona. Pri našem študiju religije in teozofije, si moramo prizadevati, da bi razumeli in izvajali pravičnost našega prepričanja. Le to vodi do našega cilja, oblikovanja človeškega bratstva.

Razumevanje proti praksi

Stvar, ki že dolgo spremlja tistega, ki se izdaja za teozofa, je relativna vloga teorije (pridobivanja učenja in znanja) v primerjavi z vsakodnevno prakso bratske teozofije. V tem oziru so vzhodne kulture, še posebej buddhizem, vedno bolj poudarjale DHAMMO, prakso teozofije v vsakdanjem življenju, s katero bi moral biti bolj usklajen raziskovalni um zahodnega okultista. Morali bi iskati stalno-rastoče skladno ravnovesje med študijem (iskanjem znanja), meditacijo ("nav-dihom" božanskega vpogleda) in služenjem (iskanje in praktično izvajanje bratstva). Kakor bi rekel hindujec, moramo doseči skladno povezovanje Jnana, Bhakti in Karma Yoge. (Glej Sri Aurobindo, THE SYNTHESIS OF YOGA.)

To nas vodi do glavnega Cilja našega Društva. Je daleč najbolj pomemben in vključuje druga dva, namreč, "oblikovanje jedra Univerzalnega Bratstva Človeštva brez razlikovanja po rasi, veri, spolu, kasti ali barvi" (prvi Cilj). "Jedro" ne pomeni neke elitistične pod-sekte velikega Univerzalnega Bratstva, ampak prej prepoznavanje, da ni mogoče vsega spremeniti čez noč. Začnemo z jedrom in od tam delujemo naprej. V tem okviru je opozarjanje na naše Cilje še vedno in večno pomembno. Opremljamo se z učenjem in razumevanjem, vsak po svojih lastnih sposobnostih (drugi Cilj). Krepimo naš objavljeni duhovni ogenj z vpogledom, meditacijo in nevezanostjo (tretji Cilj).

Bratje in sestre, v tem življenju delujemo povezovalno v služenju človeštvu in znotraj njega. Dejansko to služenje vključuje vso čutno manifestacijo, kakor to točno prepoznava Annie Besant. (Preučite njeno invokacijo "O skrito Življenje".) Najbolje služimo, ko lahko zaznavamo Božanski Načrt za Človeštvo in za celotno evolucijo manifestiranega vesolja.

Vsebina

Prepričljive številke
Reed Carson

Nas Teozofe precej skrbi duhovno stanje sveta. V tem na glavo postavljenem svetu Kali Yuge se lahko ozremo naokoli in smo kar precej vznemirjeni zaradi navidezne nemoralnosti in nepravičnosti sveta okoli nas.

Seveda mi kar težko ocenimo stanje celotne človeške rase. Bolj in bolj, ko se z umom podajamo v oddaljene kraje in razmere na zemlji, slabše poznamo človekove zadeve. Lahko občutimo, da celo neposredni svet okoli nas morda ne odseva dobro širše celote. Slišimo za razne trditve, da obstojajo vzroki za strah teozofskih skupin glede svojih sposobnosti, da bi pritegnile in obdržale novince. Končno, lahko nastopi čas, ko, kot Arjuna, občutimo, da bi spustili lok. Zato je namen teh nekaj besed, da ponudi nekaj idej, ki morda govorijo o širšem, bolj prikritem uspehu Teozofije v tem svetu.

Tukaj predstavljena informacija seveda ni dokončna. Odprta pušča mnoga vprašanja. Vendar upam, da bo odgovorila na mnoga vprašanja in nas po kratkem razmišljanju opogumila, da nadaljujemo z bitko.

Za mene je mogoče najbolj presenetljiv podatek najti na Amazon.com. Amazon tam ponuja prodajno razvrstitev TAJNEGA NAUKA. Broširana različica Tajnega Nauka, ki jo je izdala Theosophical University Press, se na tem seznamu po mojem mnenju nahaja zelo visoko. V tem trenutku, ko to pišem, je na 72.000-em mestu. To pomeni, da se na Amazonu le 72.000 drugih knjig prodaja bolje kot TAJNI NAUK. Ali ni to presenetljivo? Da bi si to lažje predstavljali, morate vedeti, da ponujajo milijon knjig. To pomeni, da se 928.000 knjig prodaja slabše kot TAJNI NAUK in o tem, da ljudje gojijo močno željo, da bi dosegli znanje, ki ga vsebuje ta knjiga. Vemo, da je težko branje. Zato je še bolj presenetljivo, da kupujejo to knjigo v tolikšni količini.

Drug zgovoren kazalec prihaja z Google.com. Lahko obiščemo to stran in vtipkamo določene izraze ter na vrhu vidimo rezultat, število strani na internetu, ki vsebujejo to besedo. Na primer, vprašal sem po besedi "pravica" in Google je povedal, da to besedo na internetu vsebuje 28.000.000 strani. Dokaj prepričljivo! Skupna številka ljudi, ki jih zanima ta predmet, je seveda še precej višja. Večina ljudi ne nalaga spletnih strani. Precej jih nima dostopa do interneta. In nekatere spletne strani imajo več kot le eno stran o tem predmetu. V tem primeru je potrebno na nekaj opozoriti. Številne reference se nanašajo na Ministrstvo za Pravosodje, tako da to ni točno tisto, kar sem imel v mislih. Vendar pa se zdi, da je beseda "etika" prava. Ta prinaša 11.000.000 spletnih strani! To se mi zdi izjemno!

Vprašanje etike je tako pomembno v svetu interneta, da je postavljenih 11.000.000 strani, ki vsebujejo to določno besedo.

In tukaj je zaključek. Da, naše organizacije imajo težavo z ohranjanjem svojih članov. Vendar pa je zanimanje za vprašanja, ki se nas tičejo, v svetu na splošno precej večje kot smo to morda predvidevali.

Vsebina

Ali slišimo Njihov poziv?
Frank Reitemeyer

Izdaja stote številke THEOSOPHY WORLD je upoštevanja vreden dogodek v našem hitrem življenju. Že več let ga na srečo najdem v svojem elektronskem nabiralniku vsakega prvega v mesecu. V časih ezoteričnega in teozofskega supermarketa ta revija predstavlja pristno teozofsko informacijo visoke kakovosti. V mnogih letih se je v njej pojavilo stotine izbranih člankov. Prinaša težko dosegljive kakovostne članke brez razlikovanja po teozofskem poreklu. Njen cilj je promocija resnice naših pukka teozofskih naukov, ne pa sebičnih ideologij strankarskih ljudi, ki si želijo predvsem dobrega vtisa njihove organizacije.

To je prava pot. Potrebujemo dostop do nespremenjene izvirne informacije, in zaradi nje raste vpogled med študenti Blavatske, kar je dober znak. Vsakih 2.160 let Mojstri Modrosti in Sočutja pošljejo Poslanca s snežnih vrhov, da sproži novo dobo, spominjajoč človeška bitja na večno modrost, božansko znanje. Ključna nota je spet odbila. Čeprav uglašena na posebne zunanje in notranje pogoje človeštva, pa je napev vedno isti. V vsaki dobi ga lahko slišijo tisti, ki imajo ušesa za poslušanje.

Tako je bilo v preteklosti in tako bo tudi v prihodnosti. Avatar se je spustil, da bi za nas, duhovne zelence slabotnega uma in volje, obnovil izgubljeno dediščino. Nikoli prej, v času zapisane zgodovine, ni kakšen od njih odprl rog izobilja tako na široko. Izjemno je bilo tudi to, da izliv ni bilo le ustno učenje.

Poslancu - vedite, da govorim o njej kot o moškem - in njegovim učencem je bilo dovoljeno, da zapišejo osnove okultne znanosti. Rezultat je ta, da imamo od zadnjega četrtletja devetnajstega stoletja na zahodu takšno količino ezoterične literature kot je ni bilo videti nikoli poprej. Tako lahko sledimo vsaki sodobni ezoterični skupini - pod katerim koli imenom, bodisi rožni križarji, prostozidarji, kabalisti, nova psihologija, ali katerim koli že - nazaj, neposredno ali posredno, do zadnjega velikega poslanca, najsi te zanj vedo, to priznajo ali ne.

Sedaj smo prešli v drugo stoletje odkar je Helena Blavatsky opravila svoje delo. To je najbolj pomembna predstavitev v tisočih letih. Pošteni kritiki to priznajo. Iz desetletja v desetletje jo ljudje razumejo vse bolje. Del HPB-jinega ustnega učenja je za teozofsko gibanje in človeštvo na splošno izgubljen. Med različnimi teozofskimi porekli obstaja celo nesoglasje glede načel, ki smo jih prejeli v pisani obliki. To je naravno, saj kraljestvu okultnega obstaja več kot le ena oblika branja.

Nekateri trdijo, da vedo vse, kar je učila HPB. Nekateri mislijo, da so prepričanja drugih teozofskih porekel napačna, ker te informacije ni v njihovi lastni tradiciji. Dandanes, 113 let po smrti HPB, se teozofi ne strinjajo niti glede tega, ali je imela naslednika. Prepričanje je odvisno od tega, zorni kot katerega od porekel sprejemamo in od tega, ali sprejemamo eksoterične ali ezoterične vpoglede.

Po vsakem izlivu Modrosti, le-ta počasi izgine v nerazumevanju ali se izgubi v času. To je karma vsakega Poslanca in vsake človeške generacije. Vidimo lahko, kaj se je zgodilo potem, ko sta svoje delo opravila Krist in Buddha. Strankini pripadniki, tisti, ki vse povzemajo na način mrtve črke, so v prepričanju, da razumejo vse, agresivno preganjali zgodnje kristjane (gnostike), ki so še poznali večino okultnih načel.

Mi, današnji teozofi, ne bi smeli ponavljati starih napak. Ne bi smeli iti po istih astralnih sledeh. Tradicija Blavatske je srednja pot, pot Bodhisattev. Da bi bili v dobrobit svetu, se moramo soočiti z njegovimi problemi in potrebami. Moramo spregovoriti.

Teozofi morajo biti na čelu preprečevanja nevarnosti, ki groziju svetu, s tem, da vzbudimo zanimanje najvišjih umov, kakor je to tako dobro zapisal eden od HPB-jinih gurujev. Teozofija nam vdihuje dušo in ustvarja boljši svet.

Veliki ne delujejo le od časa do časa. Oni stalno delujejo za nas, vendar ne opravljajo naše domače naloge. Postati moramo odgovorni in modri. Naučiti se moramo naših lekcij in opraviti moramo naše dolžnosti. Vse, kar lahko naredijo oni je le to, da nam pomagajo, da si pomagamo sami. Ta starodavna resnica se nikoli ne spreminja. Ne moremo jih pritegniti navzdol k nam. Moramo se vzpeti k njim, tako da zmeraj bolj prepajamo našo dušo, postajamo stalno bolj modri.

To je pot iz naše moralne krize, ne pa tista, ki vodi preko nižje želje, da bi postali jasnovidni ali se učili drugih siddhijev. Astralni svet je nasproten duhovnemu svetu. Mojstri Modrosti in Sočutja nas kličejo k sebi. Ali slišimo Njihov poziv?

Vsebina

Radikalna Teozofija
Christopher Richardson

Dozorel je čas za ponovno oživitev teozofije. Upam si reči, da je teozofiji potrebna radikalizacija, da bi znova postala sila za preobrazbo sveta.

Radikalizacija dobesedno pomeni povratek h koreninam in v tem aspektu površinsko odseva reakcionarno gibanje. To sta dejansko dve izbiri, s katerimi se dandanes soočajo služabniki teozofije: da nadaljujejo z odmevanjem povedanega pred stoletjem, z rahlo zastrto vero v teozofsko dogmo, ali pa da ponovno prikličejo duh, ki je pognal izvorne glasove na oder sveta. Lahko smo reakcionarji ali pa smo lahko radikalci.

Rečeno je bilo, da se mora vsaka intuicija, da bi se lahko za vedno ohranila, izneveriti vzpodbudi, ki jo je zasnovala. Posamezniki so lahko karizmatični, predani rasti, celo samo-transcendentni in zmožni izzivanja norm; institucije niso. Teozofija je danes kot država Izrael v času Jezusa, okostenela duhovna vzpodbuda, ki deluje impotentno iz črke zakona dežele, katero obvladujejo sile nasprotne višjim pozivom.

Blavatsky je bila v svojem času glas v divjini, toda kdo je imel ušesa, da bi resnično slišal?

Teozofija se je v svoji institucionalizirani obliki izneverila sama sebi. To izdajstvo je nedvomno ukoreninjeno v sočutnem duhu, kajti želi si živeti in deliti učenja, ki jih ima za tako dragocena. Vendar pa v svoji težnji, da bi ostala živa, tvega, da b pozabila na razlog za svoj obstoj. Teozofija ne pomeni nič, če ni klic k prebuditvi; vendar pa, ali res lahko prebudimo druge le z recitiranjem vpogledov preteklih generacij?

Spomniti se moramo, da so ustanovitelji teozofije skušali ustvariti jedro univerzalnega bratstva, pokazati resnico izza religije, filozofije, znanosti in umetnosti ter raziskati bogastvo človeškega potenciala. Da bi to lahko, so se morali boriti z dogmatizmom in materializmom svojega časa. Če hočemo biti verni teozofskemu poslanstvu, če hočemo biti radikalci, ne pa privrženci, se moramo vrniti k njihovemu duhu, ne pa k črkam, ki so jih izklesali. Na vse mogoče načine bi morali naše vire usmeriti v razvoj in utelešenje duhovne skupnosti, opogumljanje kakovostnega šolanja v skupnosti s poudarkom na znanostih, filozofijah, religijah in umetnostih, tako v preteklosti kot danes, ter dejavno odobravati in oglaševati napredke v trans-personalni psihologiji, raziskavah paranormalnega in na vsakem drugem področju, ki širi meje tega, kar vemo o človeštvu in naravi. S tem bi izzvali še vedno prevladujoč spoznavni vzorec znanstvenega materializma in ponudili alternativo naraščajoče nevarnemu svetu religioznega fundamentalizma.

Kot teozofi smo dobro poučeni o zakonu cikličnosti. Nadalje nam teozofska učenja nudijo zgodovinski pogled, ki upočasni gibanja časa na hitrost ledenika. Glede na to se lahko prepustimo nevarni pasivnosti, preveč tihemu prepričanju, da bo teozofija preživela. In, da, glede na to, da je večna resnica, bo teozofija preživela, celo če bo morala prezimiti v dremežu pralaye in potrpežljivo sanjati, medtem ko bo čakala na novo Pomlad človeške zavesti.

Jaz na primer občutim odjugo zime in nov začetek. Tako kot mnogi verjamem, da se je vrnila nova generacija teozofov, da bi pomagala človeštvu v ključnem obdobju. Tako kot vsak drugi vem, da je teozofija edinstveno opremljena za setev preobrazbe. Mi vsi imamo veliko odgovornost, da pri tem sodelujemo. Kakšno obliko bo prevzelo to sodelovanje? Z moje strani bo to radikalna teozofija.

Vsebina

Izboljševanje sveta preko spreminjanja človeške narave
M. K. Ramadoss

Moje začetno odkrivanje teozofije je bilo preko njenega prvenstvenega poudarjanja Univerzalnega Bratstva in odsotnosti formalne dogme ali slepih prepričanj. In to se z leti ni spremenilo. Če to ohranjamo na umu med našimi vsakodnevnimi dejavnostmi, priznavamo teozofijo prej kot način življenja kot pa kot teoretično in intelektualno razmišljanje.

V zadnjih desetletjih je napredek v prevažanju in komuniciranju dramatično spremenil svet. Razdalje so se zmanjšale zaradi letalskih prevozov. Komunikacija s takojšnjim dostopom do kogar koli v katerem koli delu sveta odstranjuje geografske in nacionalne meje. Internet zagotavlja sredstva za takojšnjo dosego velike količine informacij o katerem koli predmetu, po nizki ceni, s katerega koli dela sveta. V preteklosti so vzpostavljeni interesi nadzorovali informacijo z uporabo različnih zvijač in tehnik, ki se rušijo pred uničevalno silo Interneta.

Z manjšanjem sveta se moški in ženske začenjajo zanimati za druge kulture in filozofije. To jih počasi dviguje iz njihovih sistemov slepe vere. Dandanes nihče ne dvomi več v idejo o Univerzalni Družini (Bratstvu in Sesterstvu). Kdo lahko pove, kakšen je viden in neviden prispevek teozofije k širitvi te ideje? Z naraščajočim zanimanjem za vse z vzhoda, posamezniki raziskujejo vzhodno filozofijo, ki vodi do raznovrstnih idej, ki jih je razložila teozofija. Medtem ko morda ni veliko pozornosti namenjene idejam, ki jih formalno etiketiramo kot "teozofske", pa te ideje vseeno vplivajo na ljudi, četudi počasi. Dejansko je temeljni cilj sodobne predstavitve teozofije izboljšanje sveta preko spreminjanja človeške narave. Četudi morda ne vidimo dramatičnega dokaza za to spremembo, se ta vseeno odvija. S spreminjanjem okolja so formalne organizacije s svojimi vzpostavljenimi interesi prezrte. Nekega dne se bomo zbudili in bili prijetno presenečeni nad korenito spremenjenim svetom. Kdo lahko napove, kakšen bo in kdaj se bo to zgodilo?

Vsebina

“Kaj je dejansko Teozofija?”
Morten Olesen

Teozofija je izkušanje življenja preko metode ukvarjanja z življenjem in človeškimi odnosi. Ta metoda počiva na razumevanju človeka, ki posamezniku ponuja na razpolago sredstva, da uredi svoje odnose in sisteme učenja. Namesto tega, da bi rekli, da je Teozofija izbor mišljenja, pri katerem gre za verovanje v določene stvari in ne-verovanje v druge, recimo, da je potrebno v človeku izzvati teozofsko izkušnjo. Ko je ta izzvana, postane njegova last, nekako tako kot takrat, ko se človek izpopolni v umetnosti. Teozofija je učenje o tem, kako izzvati teozofsko izkušnjo, in učenje o tem, kako se učiti.

Teozofija pomeni zavedati se, da se mora človek, preden lahko pozna svojo lastno neustreznost ali usposobljenost drugega človeka ali vidne institucije, prej naučiti nekaj, kar ga bo usposobilo, da oboje sploh zazna. Vedite, da je človekovo zaznavanje samo po sebi rezultat pravilnega preučevanja; - in ne rezultat instinktivne ali čustvene privlačnosti posameznika, niti želja, da "bi hodil sam". To je Učenje Kako Se Učiti. In to je dejansko Teozofija.

Teozofija je tudi altruizem, s katerim mi teozofi vedno objavljamo našo sočutno naravo. Teozofi razumejo s svojimi srci to, kar ne morejo s svojimi umi razumeti najbolj učeni učenjaki. Teozofske misli vedno prihajajo iz srca sočutja. Globoko ukoreninjena energija sočutja se izliva iz naših src in se dviguje proti našim glavam kot modrost. Nato se z vrha glav širi, da bi koristila vsem bitjem v našem brezmejnem duhovnem vesolju.

Uporaba teozofskih idej in učenj pomeni oblikovanje moškega ali ženske in življenja na splošno, ne pa podpiranje nekega sistema - ki ga vidimo na omejen način. To je edini način, na katerega "živijo" Učenja Modrosti, ne pa s ponavljanjem idej in gibanj, kakor to na primer počne teozofsko Društvo ali podobne skupine.

Teozofija so Učenja Modrosti vseh dob. Prilagaja se času, kraju, ljudem in okoliščinam. Ni podpiranje materializma, ampak podpiranje ezoteričnih vprašanj. Vendar pa se zaveda potrebe, da bi pritegnila posameznike, ko ti potrebujejo takšno pritegnitev. Vemo tudi, da je Teozofija precej bolj jedro duhovne kakovosti kot pa duhovne količine. Najprimerneje: kakovostni člani in kakovostna učenja.

Vsebina

Teozofija in druge poti Modrosti
Etzion Becker

Teozofija se mi zdi, tako kot tudi druge poti modrosti, kot navdihujoče sredstvo, ki lahko pomaga iskreni osebi najti njegov ali njen način življenja, katerega delovanje je skladno s Kozmično Božansko Vzpodbudo. Vsrkavanje osnovnih resnic, ki sem jih prejel, in kako jih uporabiti v vsakdanjem življenju, je trajalo mnogo let. Danes to imenujem prehod iz teme v svetlobo, iz nevednosti do znanja, iz vira trpljenja v vzrok za zdravljenje.

Odvijalo se je sočasno z vse globljim in globljim čutenjem, da pripadam in sem del velikega "Božanskega Stroja", v katerem moram odigrati svojo vlogo. Naučiti sem se moral temeljne resnice, da si lahko človek na zemlji, v tej fazi duhovne evolucije, lahko oblikuje le delček slike, to je, da je človeška vizija omejena. Večji del slike je mogoče videti le, ko ljudje sodelujejo in skladno delujejo skupaj. Njihova omejena razumevanja se združujejo in združena, kot skupno telo, se nato širi njihova kolektivna vizija.

Globoko v srcu lahko čutim vse globljo in globljo povezanost z veličastnimi Božanskimi Bitji, neskončno razumnimi, sočutnimi in modrimi, vedno pripravljenimi pomagati nevednemu človeštvu. Toda človeštvo, z izjemo zelo redkih, je obrnilo hrbet svetlobi in se potopilo v temo. Svojo vlogo vidim v tem, da ostanem uglašen s temi Ljubečimi Božanskimi Bitji; ključ za ozdravitev človeštva je v njihovih rokah. Človeštvo se ne bo nikoli sposobno ozdraviti samo, navkljub vsemu znanju, ki ga zbira preko fizične znanosti. Jaz vedno lahko ostanem miren in ljubeč med hrupom obupanih ljudi, ki skušajo najti razumen kot v tem norem pribežališču, ki so si ga ustvarili. Jaz se lahko vedno tiho osredotočam na Ljubljeno Božanstvo, katerega bivališče je v srcu, srcu, ki je doseglo določeno stopnjo trdnosti, srcu, ki ga divji vetrovi sveta ne morejo vznemirjati. Vsrkavanje božanskih resnic nam lahko pomaga doseči to stanje umirjenega uma in trdnega srca. In to se mi sedaj zdi najvišja oblika služenja na zemlji. In, seveda, več ljudi, ko se bo temu pridružilo, večje bo upanje za Novo Človeštvo. Teozofija nam je tukaj lahko v veliko pomoč.

Vsebina

Teozofija: kaj mi pomeni, kam gremo
Christine M. Hanson

Ne domišljam si, da sem strokovnjakinja za Teozofijo. Vendar pa ima vsaj dvajset let posebno mesto v mojem srcu. Nekaj časa sem si dopisovala z mojo babico, ljubljeno (sedaj že umrlo) teozofinjo Virginijo G. Hanson, o različnih duhovnih in mističnih temah, ona pa mi je pošiljala knjige, revije in modrost. Ko sem to prebirala, sem vedno čutila velik občutek miru. Teozofija je obravnavala vprašanja, za katera sem čutila, da niso bila deležna ustrezne pozornosti v glavnih sodobnih religijah. Ta izkušnja - povezana s sijočim primerom dveh ljudi, za katera se je zdelo, da sta našla svojo nišo v življenju, moje babice in njene dolgoletne prijateljice, Joy Mills - me je napeljala k temu, da sem postala članica. Doma sem se počutila v ideji, da niso le ljudje, ampak tudi druga bitja, del ene, medsebojno povezane Celote, nekaj, kar sem vedno instinktivno čutila, a nikoli poglobila. Kasneje sem slišala, da je moja babica rekla, da je vedela, da sem teozof, in se spraševala, kako dolgo bo trajalo preden bom to spoznala. V svojem zadnjem pismu, ki ji ga je Joy prebrala ob njeni postelji, sem ji napisala, da sem se pridružila. Njen odgovor je bil: "Povej Kristini, da sem pretresena." To je zadnje, kar sem slišala od nje.

V tem vznemirljivem času v zgodovini sveta, nam lahko pristop, kakršen je Teozofija, ponudi veliko. Njena lastna zgodovina je zgodba o pionirskih duhovih, ki so vdrli na novo področje ter spoznali ter opisali načine, kako si razne mitologije po svetu delijo skupno bistvo in cilj - našo združitev z Duhom. Verjamem, da predstavljajo filozofije kot je Teozofija, Unitarni Univerzalizem in gibanje za človekove pravice prve začetke tega, kar si jaz predstavljam kot "Globalnega Človeka". To je naravni rezultat evolucije človeške zavesti v manjšajočem se svetu, ko vse bolj in bolj zadevamo v Drugega in ko misleci med nami začenjajo spoznavati, kako smo si, četudi različni, na mnoge načine podobni. V preteklih časih je bilo za čisto preživetje smiselno, da so plemena potegnila v pesku črto, rekoč, "Ne naprej!" Majhen svet, v katerem smo se nenadoma znašli, ne podpira več takšnega pristopa. Samo-obramba je seveda včasih potrebna, vendar Duh, iz katerega izhajamo, gotovo ne želi, da bi Njegove kreacije ubijale in pohabljale v Njegovem imenu - logičen končni rezultat arogantnega prepričanja.

Edine filozofije, ki nas lahko rešijo medsebojnega izničenja (ali vsaj te nenehne grožnje) so tiste, ki podpirajo medsebojno spoštovanje. Lahko smo ponosni, da je bila Teozofija s tem v zvezi vedno pokončna, in da se lahko ponovno posvetimo temu, da ponesemo v negotovo prihodnost baklo razumevanja in ponižnosti razkritih skrivnosti Božanstva. Napor bo dolga pot, ki se bo vlekla v prihodnost preko mnogih stoletij. Naše delo se šele začenja.

Vsebina

Teoretično znanje in posameznikova preobrazba
James Santucci

Teozofija se nanaša na posebno znanje, tako o materialnih (vesoljnih) kot o ne-materialnih (božanskih) kraljestvih. To posebno znanje ne razkriva le povezanosti med temi dvemi kraljestvi, ampak tudi posebno moč preobrazbe posameznika. Če hoče nekdo razložiti izvore teozofskega Društva, mora priti do zaključka, da so mnogi ustanovitelji društva, če že ne vsi, pričakovali, da bodo pridobili, ne le teoretično teozofsko znanje, ampak tudi praktični rezultat, ki vodi do eksistencialne transcendence posameznikov.

Vsebina

Teozofija sedaj
Linda Rollison

Teozofsko Društvo je bilo ustanovljeno v kriznem obdobju evolucije človeštva. Sovpadanje mnogih ciklov, nekaterih zelo dolgih, je Mojstrom Modrosti omogočilo povezati na ravni manifestacije peščico ljudi, ki so si zaslužili pravico, da poskusijo zemlji prinesti silo, ki lahko dvigne vibriranje celotnega človeštva na naslednjo, višjo raven, na raven zavesti o Bratstvu, Združenosti vsega Življenja. Evolucija človeštva je evolucija zavesti. "V končni analizi je vse Zavest," je rekel William Quan Judge. Ne pozabimo tega. Mi smo to, kar mislimo. Um človeštva je strašansko močna sila, zmožna ustvarjanja katere koli realnosti, ki si jo lahko domišlja.

Vse, kar teži k temu, da bi človeška bitja ločevalo, pripada temi. Vse, kar teži k temu, da bi jih združevalo, pripada Svetlobi. To je kar pomembno merilo, s katerim lahko merimo naše osebno ravnanje. Ali z našimi mislimi, besedami in dejanji težimo k temu, da bi ločevali in delili, ali k temu, da bi združevali? To je včasih precej neprijetno vprašanje. Vendar vzbuja upanje. To je najboljši od vseh možnih svetov, kajti prinaša nam priložnosti, da se ponovno soočimo s preteklimi zmotami in napakami, da podoživimo preteklost v sedanjosti in ustvarimo bolj pozitivno, skladno prihodnost.

Zakaj je zavest o Združenosti pomembna? Vsako posamezno človeško bitje je drobno vesolje, miniaturna celota vseh prvin, ki jih vsebuje Univerzalni Človek, Christos, Opazovalec na Pragu, ki se žrtvuje, da mi lahko živimo in se učimo Ljubezni. Vse življenje izhaja iz neopisljivega Enega in se v ta vir vrača, noseč s seboj sadove svojega, eone dolgega dela, povišano zavest, ki ga usposablja, da se razvija vzdolž večne poti iz nevednosti v kozmično zavest.

Mi hodimo po tej poti sami, pa vendar nismo nikoli sami. Obdajajo nas naši bratje in sestre ognja, zemlje, zraka in vode. Dejansko sestavljajo sama naša telesa, Oče Sonce pa dnevno sije na nas ter obnavlja našo voljo po nadaljevanju, vztrajanju, medtem ko Mati Zemlja oskrbuje naše potrebe. Mi nismo ločeni, na nobeni ravni.

Seda smo tu, na zgodovinskem križpotju. Živimo v "zanimivih časih", nihajoč na bregu nečesa, kar si komajda drznemo predstavljati. Vidimo, da je mnogo tega, kar je potrebno urediti, prilagoditi, preusmeriti. Naloga je neizmerna, dejansko onstran našega dojemanja, prepuščena zgolj naši zmožnosti nadzora. In mi smo tako majhni. Ali pa ne? Vsak od nas se je rodil tu in sedaj zato, ker moramo izpolniti določeno nalogo. Pripadamo temu času. Lahko se počutimo majhne in nemočne, vendar imamo za seboj neskončno moč usode. Smo popolnoma primerni, da kaj spremenimo. Ni pomembno, da se zdi, kot da skorumpirane moči in oblasti obvladujejo ustroj našega sveta. Ni pomembno, da smo nevidni, da nobeden ne ve ali mu ni mar, kaj mislimo ali govorimo ali počnemo. Celo ni pomembno, da smo nepopolni in pomanjkljivi, celo tragično. Vse, kar je pomembno, je le to, da poskušamo vztrajati, da bi živeli v skladu z našimi najvišjimi ideali. Celo ni pomembno, kateri so ti ideali. Dokler iskreno preiskujemo naša srca in v njih najdemo kraj miru, predajamo naša življenja temu, da bi živeli v skladu s tem, kar nam svetujejo naša srca, služimo stvari, zaradi katere smo se rodili.

Če začnemo dvomiti v naše zmožnosti, da kaj spremenimo, se moramo zgolj spomniti na to, da je vse Življenje Eno. Nobeno naše delo ni brez učinka. Nobeno. Vse vpliva na vsako drugo stvar. Ni nam potrebno razmišljati o tem, kaj se bo zgodilo. Moramo le vztrajati pri tem, da opravimo pravo stvar. Vse je geometrija. Če je iztegnemo eno od stranic lika, se iztegnejo tudi druge. Zato lahko povsem z veseljem in hvaležnostjo sprejmemo in objamemo svet, v katerem smo se znašli. Tako kakor naj bi pred časom rekel študent skrivnosti: "Ne moreš biti nesrečen, če si hvaležen."

Vsebina

Kaj je Teozofija in kam gre?
James Colbert

Teozofija ponuja TEMELJNA NAČELA , ki nas usposabljajo, da pristopimo k razumevanju vesolja in nas samih. Ta načela zajemajo vključno povezanost in ZDRUŽENOST Z ŽIVLJENJEM; razkrivajo SKLADNOST fizičnega in moralnega zakona ter potrjujejo pomen; podajajo spoznanje o NENEHNEM POPOTOVANJU vsakega bitja preko višjih ravni pozornosti. S to filozofijo objamemo življenje in IZGUBIMO STRAH PRED SMRTJO. Njena vizija časa in prostora je tako obsežna, da izgubimo vse občutke za meje. Naša bistvena naloga je PREOBRAZBA materialnega v duhovno, nižjega občutka ločenosti v višji občutek enosti, ODMIK NAŠEGA ISTOVETENJA z osebnosti k individualnosti, ki počiva na tem, kar je resnično nedeljivo. Sredstvo tega prehoda je "zakon zakonov" - SOČUTJE. Ta temeljna načela teozofije so sedaj zavzela svoje mesto in zahtevajo pozornost na odru sveta. Prisotna so v obliki OKOLJEVARSTVA, saj je naš dom v resnici ogrožen. Kažejo na skupno vez in ezoterično OSNOVO VSEH RELIGIJ, pa čeprav se privrženci številnih zahodnih religij odpravljajo v smrten spopad. Ta načela imajo in zagotavljajo odprta vrata za duhovne ideje vzhoda v obliki buddhizma in hinduizma, da bi vzbudile latenten zahodni misticizem. Ponujajo in zagotavljajo prehod FIZIKE V METAFIZIKO. Povezane so z najboljšim v zahodni psihologiji, katerega primere najdemo v HUMANISTIČNIH IN TRANS-PERSONALNIH ŠOLAH. Vzpodbudi NOVODOBNEGA GIBANJA lahko neposredno sledimo tja do filozofije teozofije. Preživetje in navdih za naš svet počiva na teh načelih.