Ob smrti W. Q. Judgea
George W. Russell - A. E.

Irish Theosophist, 15. april, 1896.

O tem odhodu ne razmišljam z nobenim občutkom žalosti. On si tega ne bi želel. Vendar pa poskušam s tresočo roko izraziti eno od mnogih neizrekljivih misli o heroju, ki nas je zapustil. Že dolgo pred tem, ko sem ga srečal, celo preden sem prebral njegove zapisane besede, je njegovo ime kot nek čar vzburilo in vzbudilo v mojem srcu neko skrivno duhovno spodbudo. Z njim nas ni povezovala nobena površinska vez. Nihče ni nikoli manj kot on skušal pridobiti od ljudi tisto pripadnost, ki prihaja zaradi vpliva. Ko je govoril, sem si težko predstavljal, da gre pravzaprav za njega; toda ob odhodu sem odkril, da se mu je moje srce, ki je bolj modro od uma, predalo; nek notranji zanos, ki je trajal mesece, je pričal o njegovi moči. Bilo je na tisti nepozabni konvenciji v Londonu pred dvema letoma, ko sem prvič bežno dojel njegovo dejansko veličino. Ko je tam sedel, kot eden izmed mnogih, brez besed, me je preplavil občutek duhovnega širjenja, nepremagljive volje po njem, in da je ta podoba s sivo glavo postala zame ves prostor. Ali ne bi smel povedati resnice? Tu je bil heroj, ki je prišel med nas iz oddaljenih, starodavnih, gigantskih dob in ki je le na zunaj nosil oblačila naših nepomembnih dni. Tudi mi smo prišli iz te preteklosti, toda s pozabo; on pa je kmalu obnovil spomin in moč. Njemu in še enemu drugemu dolgujemo neizrekljivo hvaležnost za vero in upanje ter ponovno rojeno znanje. Sedaj lahko rečemo, uporabljajoč besede iz njegovih zgodnjih dni: “Celo v peklu dvigujem oči k tistim, ki so nad menoj in jih ne zanikam.” Oh, heroj, vemo, da bi ostal z nami, če bi le bilo mogoče; toda prižgani so bili ognji, ki ne bodo kmalu ugasnili, ognji, ki bodo goreli, ko se boš zopet vrnil. Ne čutim žalosti, vedoč da v Resnici ni slovesov: vsak, ki se je dotaknil tistega dejanskega bivanja, je stopil v tovarištvo z vsemi velikimi in modrimi svojega časa. Ni nam treba dvomiti, da se bo znova vrnil. Njegovi ideali so bili tisti, ki jih dosežejo le Rešitelji in Odrešeniki narodov. Kdaj in kje se lahko pojavi, ne vem, vendar pa lahko predvidim njegov prihod, ko ga bo priklicala naša potreba. Pozdravljam luč prihodnjih eonov, pozdravljam, pozdravljam te!

Prevod: Anton Rozman

Zadnjič obnovljena: januar 2009
Copyright © 2005 Teozofija v Sloveniji