The Theosophist, Junij 1899.
Ostani z menoj,
Ti, Božanski Atmični Žarek,
in Svojo Luč razlij po duši moji;
razen Tebe nimam nobenega upanja niti vira svetlobe;
oh, Ti, ki poseduješ vse,
ostani z menoj.
Ko bolezen razsaja, in nad menoj se zgrinjajo oblaki,
naj to moja bo uteha in pesem:
“Gospod Luči, nezvest nikoli bit’ ne more,
Kralj Kraljev je,
z menoj ostane.”
Ni strah me tega, kar svet ta lahko naredi al’ reče,
bojim se le sovražnika, ki izdal je Tebe -
mojega nižjega, Tebi odtujenega, jaza se bojim -
vendar si Ti, moj Bog, potrpežljiv;
z menoj ostaneš.
Ne prosim za udobje al’ da odvzameš bolečino,
saj vem, da disciplina zmago vedno nam prinese;
in čeprav vreden tega nisem,
z menoj ostaneš.
Tako skozi bolezen, žalost, slabost in bolečine,
bo Tvoja roka me vodila, moj nižji jaz krotila;
in k Tebi dnevno, se ta bo dvigala molitev:
“Oh Kralj Miru, moj Bog,
z menoj ostani.”
Prevod: Dušica Grgič
| Na vrh | Domov | Drugi dokumenti | Pišite nam | Pogoji uporabe | ||
Zadnjič obnovljena: januar
2009 |