Pismo VIII.
Ljubljana, v decembru 1922.

Dr. E. Š.:
Misterij človeka.

V okultizmu je človek vse: je središče, okrog katerega se vse vrti, je izhodišče, iz katerega prihajamo, je cilj, kamor stremimo. Končno je tudi stanje, v katerem se trenutno nahajamo. Kako je to mogoče, tudi le miselno, to je misterij človeka in človeštva.

Vprašanje, kaj je človek, stavi vsaka doba zase, stavi vsako človeško bitje znova. Odgovor pa, katerega si daje, je različen.

Stari grško-rimski vek je smatral človeka za telo in je oboževal njegovo lepoto. Srednjemu veku ni bilo telo nič, duša vse, ne da bi se pri tem zavedal, da je tudi duša nekako telo, čeprav nevidno. Novi vek pa je padel, namesto da bi šel dalje, na naziranje starega veka z razliko, da ne obožuje lepote telesa, marveč njegov mehanizem.

Vendar pa so bili v vseh dobah posamezni ljudje, posamezne šole, katerim človek ni bilo samo telo, ne samo duša, ampak več: breztelesno, brezčasno, izvenprostorno bitje, Duh, identičen z Enim Samim, ki je.

V resnici je človek to, česar se zaveda, da je; zavest in samozavest odločuje. Vsaka dogmatika je odveč. Človek, ki se zaveda sebe kot telesa, je sistem kosti in mesa, je "prah, ki se spremeni v prah". Človek, ki se zaveda sebe kot čutečega in mislečega bitja, je "duša", in njemu je duševno življenje tako realno, kakor prvemu trebuh. A če se teozof zaveda sebe kot brezobličnega Jaza, kot bitja zunaj časa in prostora - kedo mu more dokazati, da nima, oziroma da ima prav?!

Vsi trije imajo prav, vsak s svojega stališča; nihče nima prav, če ga morimo z drugega stališča. Človek je "tat tvam asi", t.j. vse, od najnižjega do najvišjega, kar stopi v njegovo zavest in s čemur se identificira.

Postavimo se na stališče teozofa, če ne s polno zavestjo, vsaj v toliko, da mu priznamo miselno možnost, oglejmo si ga: človeka-Duha in čujmo, kaj nam pripoveduje teozofija o njem.

Ključ, ki nam odpre najvišje skrivnosti človeka, je nauk o sedmih principih. Omenili smo jih na kratko in jih imenovali sedem različnih zmožnosti eksistence v različnih sferah, pa tudi sedem različnih zavestnih stanj, katerim odgovarjajo te sfere kot objektivni svet. Medtem ko nam štirje nižji principi rešijo fiziološke in psihološke uganke našega organizma, leži v treh višjih principih rešitev misterija človeka, njegovega izvira in cilja. Štirje nižji principi so se razvili v fizične, fiziološke, psihične in intelektualne lastnosti in posebnosti, trije višji principi pa so še latentni; z drugimi besedami: višji ali notranji človek čaka pri ogromni večini človeštva še svojega vzbujenja in vstajenja.

To vstajenje in vzbujenje pa je problem in jedro v vseh velikih religijah. Seveda je to jedro globoko skrito v dogmah in obredih, v predsodkih in praznoverju; vse to tvori vsled tisočletne tradicije jeklen oklep, skozi katerega prodre le luč teozofije.

Oziris starih Egiptčanov, Brahm Brahmanov, Buddha Buddhistov, Krist Kristjanov so le različni tipi vzbujenja duhovnega človeka.

Indijci in Egiptčani so nam daleč in tuji, zato si oglejmo mlado krščanstvo, ki nam je blizu in znano. Tu imamo svetotajstvo, evharistijo in akt združenja z ospodom, ki ni nič drugega, kakor vzbujenje višjih principov.

Vsa bujnost in pestrost katoliških obredov ima le namen ustvariti tako duševno razpoloženje, ki naj paralizira vse štiri nižje principe. Notranjost cerkve, petje in godba, dišeče kadilo, naj omami in umiri fizično n astralno telo. Sugestivne besede duhovnikove naj store isto z mentalnim telesom, naj preženo ves roj nemirnih misli. Tako naj bi bilo na umeten način ustvarjeno polhipnotično stanje cele človeške osebnosti, naj bi nastala tišina in praznota v človeku, objel naj bi ga en sam čut: "Gospod, jaz nisem vreden ... a reci le besedo ..." To naj bi bil predpogoj, ono psihološko stanje, ki omogoča trenutni pojav šestega in sedmega principa. Sv. Hostija je vidno znamenje, ki naj da onemu, ki ni vajen abstraktnega mišljenja, sugestivnim potom jasno in določno predstavo združitve z Gospodom.

Vse eksoterične religije so napravile globok prepad med človeško višjo n nižjo naravo: med oboževanim bitjem in med oboževateljem. Vsako približanje višjega nižjemu je samo izraz milosti, je miloščina, katero si mora vernik z umljivimi prošnjami šele zaslužiti. Jasno je, da je tako razmerje obeh nevredno. Na eni strani vsemogočni Gospod, ki se pusti za vsako malenkost prositi, na drugi strani vsiljiv berač, ki razkazuje itak vsegavednemu gospodu svojo nagoto. Med obema pa stoji posredovalec - duhovnik, ki hoče od svoje mešetarije dobro živeti.

Kakor je trikotno razmerje človeštva nevredno, tako je ukoreninjeno, da bo trajalo še dolga tisočletja. In vedno bodo le nekateri in malokateri, ki pojmijo in bodo pojmili vso veličino in veličanstvo človeka, ki je razvil v sebi vseh sedem principov in postal Bog-Človek.
(Dalje prihodnjič.)

A.Zajc:
Luč iz Himavata.

4. Besede o karmi in reinkarnaciji.

Srečali so tujca, častilca Mohameda. Sključeno je sedel na svojem konjičku in je polglasno izgovarjal sure korana. Ko je zagledal vsečloveka, je postal in razjahal. Približal se je Mahanari in rekel:
" Mojster, dovoli neko vprašanje ... v moji rodni vasi živita dva človeka: oholi bogataš in bedni siromak. Bogataš ima vsega v izobilju in stanuje v svoji lepi hiši, dočim siromak brez lastne krivde gladuje in leži bolan v porušeni koči za vasjo ... Zakaj vlada taka razlika v življenju posameznih ljudi? Povej mi, kje je v tem slučaju pravičnost božja?"

"Mehmed, poslušaj, kaj ti povem!" je odgovoril vsečlovek. "Brahma je nepristranski. Brahma je kristalno čista ljubezen ter ne pozna zlega. Kar sta moža v tvoji vasi, sta postala sama po lastni karmi.

Kar človek seje, to žanje. Kama ni plačilo in ne kazen, marveč je prirodni zakon, kateremu se nihče odtegniti ne more. Karma snuje in spremlja vse naše misli in vsa naša dejanja ter je zakon vzrokov in vplivov v našem duševnem in fizičnem svetu. Od sestave vsemira je pri nas ter ji ne moremo pobegniti v globočino morja in ne v samoto puščave. Ob smrti gre z nami preko groba na astralno sfero in od tam dalje v novo življenje. Modri se karmi ne odteguje, marveč jo z blagimi čini skuša izboljšati, potem se pa mirno prepusti vplivom njenega delovanja.

Mehmed! Resnično ti povem, da je v svrho izenačenja dobrega in zlega nujno potrebno, da se duša človeka zopet spoji s tvarino in rodi na novo. Kakor se gosenica prerodi iz zapredka v metulja, tako se tudi duša človeka vrne v novi obliki v življenje. In sicer se utelesi vedno v takih okolnostih, ki so najprimernejše za njen nadaljni razvoj.

Toliko naj ti zadostuje. Premišljuj moje besede in vedel boš vedno več. Zapomni si, da tu ni plačila in ne kazni božje, ker je življenje vsakega posameznika le posledica njegovih lastnih misli in dejanj. Moža tvoje vasi sta torej to, kar sta zaslužila v svojih prejšnjih življenjih, vidim pa, da bosta pozneje menjala svoji vlogi: bogataš postane revež in revež bogataš."

Mehmed je celi ta čas začudeno motril mojstra, ker je v svoji notranjosti čutil, da govori sveto resnico. S prekrižanima rokama na prsih se je globoko poklonil in je z vzklikom: "Alah il Alah!" odpotoval dalje.

Poziv.

Pripravljalni odbor je že priredil pravila za teozofsko družbo, katero ustanovi bodoče pomladi. Da vemo, na koliko članov lahko računamo, prosimo vse cenjene interesente in interesentinje, da že sedaj, in sicer do Božiča, prijavijo tajništvu s pismom ali z dopisnico svoj pristop k družbi.
Vemo, da imamo precejšnje število zvestih somišljenikov in somišljenic, naše publikacije pa že od začetka prejema tudi več oseb, o katerih nam ni znano, če jih sploh čitajo ter če so našemu stremljenju naklonjene ali ne. Upamo, da nam nihče ne bo štel v zlo, če želimo nekoliko jasnosti v tej zadevi.

Atanazijev:
Iz beležnice okultista.

Po gričih cerkvice stoje.
V njih nadomeščajo svetnike
priprosti kipi, slabe slike,
tem se priklanjajo ljudje.
V prirodi pa, kjer vsaka bilka
je bajnih čudežev znanilka,
božanstva nihče ne uzre.

*

V mišljenju svojem bodi mlad
in vedno svež bo tvoj obraz;
kar snuje v budnem nadzavest,
to ustvarja s spanju drugi jaz.

P. n.

Ezoterična pisma izhajajo mesečno ter jih pripravljalni odbor JTD pošilja samo svojim interesentom. Izdajatelji ne iščejo niti morebitnih moralnih niti gmotnih koristi, pač pa radi velikih stroškov prosijo prostovoljnih prispevkov (za vsako pismo 2 Din.), ki naj se dopošljejo v poštnih znamkah.
Dalje prosimo vse interesente, da so glede spiritualnih in okultističnih vprašanj obračajo na nas za pojasnila, katero bodemo prinašali v pismih.
Vse pošiljatve je odpremiti pod naslovom: Tajništvo JTD v Ljubljani, Rimska cesta št. 18/I.

Izdaja: Pripravljalni Odbor JTD v Ljubljani
Tajništvo: Rimska c. 18/I.