Pismo
IV.
Ljubljana, v avgustu 1922.
Dr.
E. Š.:
Eterski dvojnik in fenomenalizem v okultizmu.
V
okultni literaturi se naziva fizično telo včasih tudi gosto telo,
kar pa nikakor ne odgovarja istini. Fizično telo obstoja iz neštetih
milijard ognjenih bitij, t.j. neizrečeno malih žarečih točk. Ne
smemo si misliti teh točk tesno drugo pri drugi. Nasprotno, razdalja
med njimi je z ozirom na njihovo majhnost naravnost ogromna. Kakor
se v svetskem prostoru krog solnca gibljejo planeti in kroži solnce
krog drugega večjega solnca, tako je tudi z ognjenimi bitji. Okrog
vsakega pozitivnega ognjenega bitja se z neznano brzino suče več
negativnih bitij in vsa skupina krog drugega centra v razdaljah,
ki je relativno slična razdaljam v svetskem prostoru. Človeško
telo je univerzum, sestoječ iz posameznih solnc, ki so tako neizrečeno
majhna, da je ravno radi tega razdalja med njimi tako velika.
Če bi imeli mikroskop, s katerim bi bilo mogoče videti posamezna
ognjena bitja, tedaj bi se nam zdel mikroskopično majhen košček
našega telesa ogromen prazen prosto, v katerem se v silnih razdaljah
sučejo ognjena bitja, slično, kakor se na večernem nebu lesketa
tu in tam zvezdica. Naši čuti pa niso prikrojeni za tako majhne
razmere, naše oči niso zmožne diferencirati posameznosti, ampak
sprejemajo le splošen vtis. Na fotografski plošči, katero denemo
v reflektor kakšne zvezdarne, vidimo dostikrat sliko goste megle.
Število zvezd je tam tako veliko, da niti občutljiva plošča ne
more več razlikovati posamezne pikice, kljub temu, da je razdalja
med njimi po več sto tisoč milj. Tako je tudi z našim telesom.
Število ognjenih bitij je tako ogromno in so tako majhna, da jih
kljub temu, da so med seboj v ogromnih razdaljah, s svojimi priprostimi
čuti doznavamo kot gosto maso.
Kakor
veže med zvezdami eter z nevidnimi magnetičnimi črtami posamezne
oble in tvori iz kaosa kozmos, tako ima etersko telo nalogo posamezna
ognjena bitja družiti v organično celoto. Etersko telo je tedaj
veliko gostejše, kakor fizično telo, ker napolnjuje prostor med
posameznimi ognjenimi bitji, ono je, ki povzroča "težo"
telesa in daje telesu »obliko«. Etersko telo je organizatorični
princip, ki druži ognjena bitja v stanice, vodi rast in razpad
celic, ter regulira vse komplicirane procese pri prebavi, oksidaciji
i.t.d. Zato se imenuje tudi življenjski eter, seveda v popolnoma
drugačnem smislu, kakor so si ga mislili vitalisti v prejšnjem
stoletju, ko so si predstavljali telo kot mrtvo maso, katero oživlja
posebna moč slična stroju, katerega goni para. Toda okultizem
pravi, da etersko telo ni oživljajoča moč, ampak bi se dalo prej
primerjati vajetim, s katerimi brzda človek preiskre konjiče -
ognjena bitja, da hite ubrano po začrtani cesti in jim brani,
da bi zdivjali in vleki vsak na svojo stran, kar bi pomenilo -
smrt.
Etersko
telo ni samo fiziološki princip v človeku, ampak je tudi izvrševalni
organ človeške volje. Mi se poslužujemo eterskega telesa pri gibu
vsake mišice, bodisi, da hodimo, govorimo ali pišemo. Zato so
ga imenovali tudi živčni fluid, t.j. tekočino, ki kroži po živci,
kakor kroži kri po žilah. V resnici pa napolnjuje tudi kri in
mišice, čeprav bi lahko smatrali možgane in druge skupine ganglijev,
kot središča eterskega telesa.
Vsak
organ našega telesa ima natančno etersko kopijo; imamo eterske
možgane, eterske čutnice, etersko srce i.t.d. Na ta način imamo
v sebi natančno kopijo našega telesa, katero imenujemo eterski
dvojnik.
V
normalni povprečnih ljudeh je eterski samo posredovalni organ
človeške volje, bodisi zavestne, bodisi podzavestne, brez vsake
samostojnosti, približno kakor je zrak posredovalec zvoka.
Naloga
in cilj nižjega okultizma, kakor ga izvajajo indijski fakirji
in so ga izvajali srednjeveški magiji, pa je organizacija eterskega
dvojnika kot saostojno telo in njegova uporaba pri magičnih operacijah.
Fakirji premikajo predmete z nevidnimi (eterskimi) rokmi, čitajo
zaprta pisma z eterskimi očmi, i.t.d. Telesna anatomija, kakor
jo uče indijski magiji (jogiji) in ki se nam zdi tako smešna,
se ne nanaša na fizično telo, ampak na organizirani eterski dvojnik.
Ona nam govori o dveh glavnih tokih, ki gredo ob vsaki strani
hrbtenice, o centrih in pleksusih (čakram), ki so razvrščeni v
križu, v ledjih, za želodcem, za srcem, v grlu, v tilniku in v
možganih. Ti centri so pri "normalnih" ljudeh latentni,
neizraženi, okultizem pa pravi, da jih je mogoče z notranjimi
vajami, ki zahtevajo izvanredno samozatajevanje in napor vse človeške
energije, napraviti aktivne, jih vzbuditi v življenje. Nadnormalni
človek (magij) jih uspešno uporablja pri svojih manipulacijah
Pri
zdravem, normalnem človeku je eterski dvojnik tako tesno vezan
na njegovo telo, da bi imela ločitev obeh za posledico težko obolelost,
oziroma tudi takojšnjo smrt. Je pa vse polno bolnih, podnormalnih
ljudi, pri katerih je eterski dvojnik labilen v svoji sestavi,
t.j. ni vsa eterična snov vezana na fizično telo. Pri njih izstopa,
se izloča eterska snov iz eterskega dvojnika, oziroma iz fizičnega
telesa. Obširno polje epileptičnih bolezni, omračenja zavesti,
ki je znanstveno še nerazjasnjeno, temelji na tej posebnosti.
Ravno tako ima histerija v nji svoj izvir. Seveda se da eterska
snov tudi z zunanjimi sredstvi iztisniti iz telesa. V mrazu nam
otrpnejo roke in postanejo neobčutljive, ravno tako ostali udje;
v narkozi se s pomočjo kloroforma zgodi isto; v hipnozi zadošča
močna volja hipnotizerja, da zrahlja zvezo med fizičnim in etreskim
telesom.
Ljudje,
katerim uhaja eterska snov imajo čut onemoglosti, utrujenosti,
ubitosti in to brez posebnega zunanjega vzroka. Ti so dobri mediji.
Mediumizem temelji na tej konstituciji, kajti eterska snov, ki
ni vezana na fizično telo je prosta in se da uporabljati izven
telesa. Velike važnosti je tudi dejstvo, da postane ta eterska
snov pod ugodnimi optičnimi pogoji vidna. To dejstvo je podlaga
vsemu fenomenalizmu v okultizmu.
Ni
nam treba biti že treniran okultist, da vidimo etersko snov. Vsak
količkaj senzitiven človek vidi njegovo izžarevanje iz fizičnega
telesa, zlasti iz koncev prstov, iz oči in glave. Če to izžarevanje
opazujemo, vidimo, da sestoji iz nebroj finih, meglenih niti,
ki imajo različno obliko. Zjutraj, ko je človek spočit, so niti
ravne črte, zvečer so podobne plamenčkom, ki se za hip pojavljajo
in izginjajo. Pri bolniku, ki je obolel na vnetju možganske mrene,
sem zapazil, kako izhlapeva eterska snov v oblakih iz glave.
Med
temi pojavi in pojavi (fenomeni) na spiritističnih sejah, je samo
kvantitativna razlika. Snov je tu in tam ista, samo da je tam
neprimerno gostejša in oblikovana. Seveda je domneva spiritistov,
da so ti pojavi »duhovi« (spirits) popolnoma neosnovana. Vedno
je eterska snov, ki izhlapeva iz medija, materijal, iz katerega
se tvori fantazija, tvorijo misli in želje, razne oblike. Z njegovo
pomočjo se dviga mizica, daje odgovore, prorokuje i.t.d. Eterska
snov medija je nekako ogledalo v katerem odsevajo podzavestne
misli in želje pričujočih, ki jih nitine spoznajo za svoje, ampak
jih pripisujejo duhovom. Seveda so izjemni slučaji, v katerih
je vpliv inteligentnih, oziroma polinteligentnih bitij, ki niso
utelešena v fizični materiji, neoporečen. Nikakor pa ni »duh«,
ki se pojavlja. Duh v teozofskem smislu je neviden, neslišen,
spoznati ga ni možno objektivno, ampak le subjektivno, t.j. z
močjo samoopazovanja. Toda to ni predmet okultizma, ampak mistike.
Pojavlja se vedno le telo, in sicer v fizični sferi fizično telo
in včasih eterski dvojnik. Tudi problem "dvojenca" (doppel-gänger)
spada v to kategorijo. Pri nekaterih ljudeh ima prosta eterska
snov nagnjenje, da ohrani, odločivši se od telesa, obliko telesa
in da se tako zgosti, da postane vidna. Včasi se oddalji in pojavi
na kakem drugem kraju. Ljudje ga vidijo in zamenjujejo z originalom,
kar da povod zelo neljubim pomotam in neprijetnostim za dotično
osebo.
Omenili
smo že, da je eterska snov in tudi eterski dvojnik zelo plastična
in se da z mislimi poljubno oblikovati. Če ima medialni človek
močno željo videti kako osebo in si to osebo jasno predstavlja,
tedaj je mogoče, se večkrat pripeti, da zadobi eterska snov, ki
se je odločila od eterskega dvojnika, podobo zaželjene osebe.
Ker so religiozna čustva zlasti močna in koncentrirana, je razumljivo,
zakaj da so pojavi Marije, Jezusa in drugih svetnikov v samostanih
tako pogosti.
Dovolj
o tem. Snov je tako obširna, da bi se z razlago in opisovanjem
napolnile cele knjige, kar pa ne bi imelo pomena. Naj vsak čitatelj
zase skuša s pomočjo teorije eterskega dvojnika si razložiti vse
fenomene, katere je doživel in o katerih je slišal.
Razno.
Poziv.
Iz krogov interesentov dobivamo odobrovalna priznanja glede zanimivosti
in znansvtene vrednosti naših člankov. Obenem izražajo željo,
da bi izdajali tiskan list, ki bi, pisan v poljudni in splošno
zanimivi obliki, zastopal vse veje okultizma.To željo goji tudi
pripravljalni odbor, žal le, da jo radi prenizkega števila interesentov
ne more udejstviti. Z ozirom na to prosimo svoje zveste – tudi
tiste, ki se še pasivno zadržujejo – da za naše vzvišene ideje
pridobivajo nove somišljenike. Mnogo jih je, ki bi radi stopili
v naš krog a ne vedo za nas. Opozorite jih na naša stremljenja!
Popravek. V pismu II. je na strani
29, zadnja vrsta, izostalo par besed. Za besedami: ... in fizično
telo, ... je zabeležiti: ... ampak astralno telo ...

Izdaja:
Pripravljalni Odbor JTD v Ljubljani
Tajništvo: Rimska c. 18/I.
