Pismo II.
Ljubljana v juniju 1922.<

Dr. E. Š.:
Sedem principov človeka

Nauk o sedmih principih človeka smatrajo nekateri za najvažnejše odkritje v preteklem stoletju. Brez dvoma je za vsakega, ki je našel in udejstvil v sebi vseh sedem principov, to najvažnejši dogodek v njegovem življenju, kajti našel je ključ k vsem ugankam življenja, našel je kamen modrosti nekdanjih alkemistov, našel je eliksir življenja, ki ga ohrani nesmrtnega.

Okultizem ni sintetična (induktivna), ampak analitična (deduktivna) znanost. Okultist ne sklepa iz posameznih opazovanj na splošnost kakor znanstvenik, ampak intuitivno spoznava skupnost in vesoljnost ter sklepa iz tega spoznanja na posameznosti. On spoznava vesoljnost kot enoto, ki se izraža na sedem različnih načinov, v sedmih različnih smereh; čuti intuitivno, kako žari eno življenje v sedmih sferah - spoznava pa tudi sebe kot bitje, izražujoče se na sedem različnih načinov. Človek v okultni luči je sedmero bitje, bitje s sedmero konstitucijo, oziroma drugače rečeno; človek ima v sebi sedem različnih zmožnosti izražati se, ima sedem različnih principov.

1.) Najbolj razvit princip v človeku je fizični princip ali zmožnost in sposobnost zavzemati prostor v treh dimenzijah. Fizično telo je pojav ali izraz fizičnega principa. Telo postaja, razpada in umrje, princip pa ostane. Princip je kakor korenina pomladnih cvetlic, iz katerih požene rumena trobentica, beli zvonček, takoj ko skopni sneg. Tako nastane fizično telo vedno znova iz fizičnega principa, kakor hitro je dana priložnost.

2.) Drugi princip je življenjski ali fiziološki princip: zmožnost človeka, ne samo biti, ampak tudi živeti, gibati se, hraniti se in množiti se. Ta princip se izraža v eteričnem telesu, ki predira kakor najfinejša megla fizično telo, ga druži, tvoreč iz njega organizirano bitje. Ako se eterično telo umakne iz fizičnega telesa, slednje razpade v bilijone posameznih najmanjših živih bitij, kar imenujemo smrt.

3.) Tretji princip je čutni ali psihični princip, ki omogoča čutenje, želenje in čustvovanje. Tudi ta princip se razvija in tvori telo, psihično ali astralno telo, ki predira, napolnjuje in obdaja obe prejšnji telesi, kakor vonj duhteč cvet. V hipu, ko to telo zapusti prvo in drugo telo, kar se dogaja vsak dan, ko človek zaspi, postane bitje brez čutov. Spanje je tedaj psihičen pojav, posledica razmeroma rahle zveze s fizičnim in eternim telesom.

4.) Četrti princip je pamet ali mentalni princip: zmožnost konkretnega mišljenja. Misli so konkretne, se nanašajo vedno na čutne predmete, so predstave stvari, katere zaznavamo s svojimi peterimi čuti. Tretji in četrti princip sta tesno združena; vsaka želja, vsako čustvo ima svojo misel in nasprotno: vsaka misel je čustvena. Objektivni izraz mentalnega principa je mentalno ali miselno telo, nekaka obla, sestavljena iz nebroj misli, ki so razporejene po zakonih logike. Tretje, astralno, in četrto, mentalno telo sta tako spojena v enoto, da ju niti spanje niti smrt ne more ločiti. Več ali manj mučno stanje po telesni smrti je posledica te spojitve. Šele druga smrt ali razpad astralnega telesa omogoči to ločitev.

5.) Peti princip je um, možnost abstraktnega mišljenja. Pri večini ljudi je ta princip šele v nastajanju, še nerazvit in čaka prihodnjih tisočletij, da postane splošna lastnina. Že pri razmeroma malem odstotku ljudi, ki so deležni posebne vzgoje, je razvit princip abstraktnega mišljenja, zmožnost družiti abstraktne pojme v bolj komplicirane pojme in jih zopet razkrajati v bolj preproste, brez vsake čustvene primesi, brez materialnih predstav. Na temu principu temelji vsa znanost in vsi njeni uspehi, Ta je organ znanstvenega teoretika, medtem ko je pamet organ praktičnega človeka, delavca, obrtnika, trgovca. Veliko razliko je ugotovil Kant v svoji "Kritiki čistega uma" - okultizem pa razlikuje že tisočletja med nižjim in višjim manasom (mislecem). Človek kot nižji manas je zapleten v svoje čute in čustva, rije kot krt pod zemljo svoje rove; človek kot višji manas pa je prost materialnih vezi in predstav ter kroži kot orel v ozračju svoje kroge.

Objektivni pojav petega principa je kavzalno ali vzročno telo, ki je esenca vseh preteklih plemenitih dejanj, misli in stremljenj ter kot tako vzročna podlaga človeške intelektualne in oralne kakovosti. To telo je edino, ki ne umrje, je neumrjoči del človeka, ki preživi rojstvo in smrt, kajti po drugi smrti, smrti mentalnega telesa, razpade polagoma tudi astralno telo in mentalni princip se združi z višjim manasom.

6.) Šesti princip je duhovnost v človeku, njegova moč je spiritualnega, verskega čustvovanja, je zmožnost človekoljubja in altruizma. Šesti princip je organ naših velikih pesnikov, umetnikov, prerokov, verskih učiteljev, pa tudi ezoterikov – organ, s katerim nam je možno stopiti v stik s svetsko dušo. Svetska duša je vir vseobsegajočih misli, genialnih idej, vse velike religije izvirajo iz nje, kajti ta je čista duhovna ljubezen. Z ozirom na to bi lahko imenovali ta princip tudi princip ljubezni, ki je nad erotičnim čustvovanjem tako vzvišena, kakor je abstraktna misel vzvišena nad materialno. Vse svete knjige nam govorijo o nji in o metodi, načinu, vzbuditi šesti princip v sebi, kajti le s tem principom se nam razodene skrivnost svetske duše. Namen ezoteričnih listov je opozoriti čitatelja na ta princip, ki je v vsakem človeku, dasi skrit (okulten), a se da vzbuditi, če mu posvečamo svojo pozornost in ga skrbno negujemo.

Šesti princip je v ozki zvezi s petim, vendar pa tako, da je peti lahko brez šestega, ne more biti pa šesti brez petega, oziroma: človek je lahko velik mislec, matematičar, filozof, a ne pozna duhovne ljubezni, se je niti ne zaveda, dasi črpa iz nje svoje originalne misli. Vendar pa ne moremo vzbuditi v sebi šesti princip, če nismo razvili prej v sebi zmožnosti abstraktnega mišljenja, če nismo odtrgali svojega duha od materialnih predstav, ga očistili vsega erotičnega in sebičnega čustvovanja.

7.) Sedmi princip pravzaprav ni princip, ampak vse v vsem, je Duh, je esenca vseh principov, je neminljiva korenina, iz katere poganja njegovo življenje na šest različnih načinov, v šestih različnih telesih. Lahko bi imenovali sedmi princip duha (Atma) brez zavesti ali voljo brez hotenja, tedaj nekaj, kar ne eksistira samo na sebi, ampak le kot obstajajoče, živeče, čuteče, misleče, spoznavajoče in ljubeče bitje; nekaj, kar je le, v kolikor smo mi, se spoznava, v kolikor se spoznavamo sami, a ki je in ki živi v vsakem našem gibljaju, v vsaki naši misli, v vsakem občutku. On je Bog, edini Bog, ki je in ki ni. Indijski mistiki pravijo; "Atma je Brahm."

Pro domo. Radi tehničnih ovir naša pisma niso popolna, kar naj interesenti blagovolijo oprostiti. Pismo I., ki je deloma slabo tiskano, izdamo na novo in bo vsakemu brezplačno na razpolago.

Sankara:
Meditacija.

1.) Kakor je glinasti lonec iz gline, tako je vse Atma, kar je nastalo iz Atme. Vse je Atma in ničesar ni, kar bi bilo drugače. In to si ti – absolutni mir, brez madeža, velik – Brahm, brez primere.

2.) Udejstvuj, da si Atma-Brahm, ki žari sam iz sebe, vse prodirajoč, enoten; ki je resnica, zavest ter blaženost brez konca; ki je nesmrten.

3.) Udejstvuj, da si Atma-Brahm, najvišje, vzvišen nad vsak izraz, katerega pa je možno spoznati le z očesom čiste modrosti. On je čista, absolutna zavest, večna substanca.

Aum!

Okultizem u svijetu umnika.

Pod tem naslovom je psihično društvo "Novo Sunce" v Osjeku izdalo 118 strani obsegajočo knjigo, ki je posvečena spominu dr.Gustava Gaja in delu dr.Hinka Hinkoviča. Ta dva sta namreč med Jugoslovani bila prva važnejša boritelja za okultizem, ki se je v minulosti bolj opiral na eksperimente in fenomene, kakor pa na razvoj višjih duševnih sil v človeku. Knjiga kaže velik napredek, katerega je v zadnjem desetletju izvršil okultizem med brati Hrvati. V nji namreč ni govora o fenomenih in eksperimentih, pač pa so v kratkih sestavkih označeni načini in pota, po katerih se človek brez zunanjih sredstev popne do spoznanja okultnih resnic ter stopi v direktni stik z metafizičnim svetom. Kdor bo torej v nji pričakoval navodil o eksperimentih, bo razočaran, kdor pa bo v zbirki iskal glas svoje višje narave, ta bo našel zaželeno: vedno zopet in zopet – Samega Sebe.

Knjigo vsakemu najtoplejše priporočamo. Stane 10 Din, s poštnino 11 Din 50 p.

Na prošnjo psihičnega društva zbira naročila tajništvo JTD, zato naj tisti interesenti, ki jo želijo naročiti, dopošljejo na naslov tajnika Antona Zajca v Ljubljani, Rimska cesta 18/5 gori navedeni znesek, nakar bodo potem knjigo prejeli priporočeno poslano po pošti.

Izdaja: Pripravljalni Odbor JTD v Ljubljani
Tajništvo: Rimska c. 18/I.