Zakaj naj bi se človek pridružil Teozofskemu društvu?
B. K.

Theosophical Siftings, Zvezek 3, 1890-91.

Teozofsko društvo je primerno mesto za številne različne tipe moških in žensk ter za ljudi na različnih stopnjah rasti in razvoja.

Prvič, njegov širok in ne-sektaški temelj bi moral pritegniti vse tiste, ki gojijo intelektualno zanimanje za njegov drugi in tretji cilj: študij starodavnih filozofij, religij in znanosti, ter za razvoj in raziskovanje latentnih psihičnih moči in sposobnosti v mnogih ljudeh.

Mnogi študentje sodobne zahodne filozofije se pridružijo njegovim vrstam zato, ker tu najdejo druge, ki jih lahko s stališča vzhodne filozofije pomagajo pri osvetlitvi njihovih težav. Študentje sodobne fizikalne znanosti bodo v T. D. Tudi našli tiste, s katerimi lahko sodelujejo in ki jim lahko nudijo nasvete in pomoč pri njihovem raziskovanju. To še posebej velja v zvezi z vprašanji antropologije in kozmogonije, o katerih imajo mnogi študentje vzhodnjaške znanosti, ki pripadajo društvu, številne zamisli, ki jih delijo s svojimi so-člani.

Toda med tistimi, ki jih posebej zanima intelektualno raziskovanje, je društvo morda najbolj blizu tistim, ki jih teži intelektualna zapletenost uničujočih problemov človeškega življenja, njegov izvor in usoda, uganke v zvezi z dednostjo in temne skrivnosti psihologije.

Mnogi člani društva so posvetili precej časa študiju religij, religioznemu simbolizmu in dogmi, kot fazam in izrazom človeškega uma, tako da bodo tisti, ki jih zanima tovrstno preučevanje, našli v T. D. obilo informacij in mnoga vodila skozi te blodnjake labirinta. To isto velja za tiste, ki so zanimajo za študij paranormalnih pojavov, ki se odvijajo v človeškem organizmu, in za takšna vprašanja kot so hipnotizem, mesmerizem, jasnovidnost, itd.

Toda intelekt in intelektualne sposobnosti nikakor ne zajemajo celotnega človeškega bitja in še zdaleč niso njegova najbolj pomembna življenjska svojstva, ne glede na njihov nedvomno velik pomen. Teozofsko društvo je celo še bolj primeren kraj za vse tiste moške in ženske, katerim je pri srcu vzrok za trpljenje Človeštva, kot pa za povsem intelektualnega študenta.

Voditi ljudi do samostojnega mišljenja, jim pomagati, da vzgajajo in razvijajo svoja plemenitejša in širša stremljenja, jih podpirati pri oblikovanju širšega in globljega pojmovanja človeškega življenja, njegovih zakonov in njegovega namena - to je resnično človekoljubno delo, daleč bolj realno, trajno in bolj pomembno kot polniti njihove želodce, oblačiti njihova telesa ali celo zdraviti njihove bolezni. Le s pomočjo idej in pojmovanj o človeku in naravi, ki jih je društvo tako uspešno populariziralo, lahko ubogi, trpeči in nesrečni najdejo zdravilo za občutek grenke krivičnosti, nepravičnosti in krutosti, ki tako ostro razjedajo srca mnogih.

Pomagati pri tem delu ljubezni je naloga, v kateri bi morali sodelovati vsi, katerih srca bijejo v sočutju z mentalno agonijo drugih. Vse tiste duše širšega srca, bolj razvite in bolj sočutne duše naše rase bi se morale združiti v služenju našemu skupnemu človeštvu, bi morale opustiti vse religiozne in sektaške predsodke in poiskati v Teozofskem društvu sodelovanje, pomoč in podporo, ki se prosto nudi vsem iskrenim in gorečim ljubiteljem soljudi. Vsi takšni, vsi, ki iščejo resničen cilj napora, da bi koristili in pomagali drugim, vsi, ki se lahko povzpnejo do širšega in bolj vzvišenega ideala človeštva kot cilja svoje predanosti, ne bodo našli boljšega doma, močnejše podpore, bolj gorečih sodelavcev kot med člani Teozofskega društva.

Društvo nima nobenih dogem, nobenih zapovedi, nobene religije; stremi k temu, da bi ljudi poučilo o moči sodelovanja in jim predstavilo vrednost popolne strpnosti in medsebojne pomoči pri iskanju resnice. Preko svojih sekcij, razpršenih po celem svetu, se v skupnem centru povezujejo prizadevanja in raziskovanja mnogih umov, tako da so študentu dostopna dela drugih, ki se ukvarjajo z enakimi raziskavami. Tako polaga v roke zahodnih študentov ključ do dejanskega dojemanja religioznega, filozofskega in znanstvenega znanja naših arijskih prednikov ter odpira pot do širšega in bolj filozofskega razumevanja naših lastnih oblik verovanja. Od nobenega, ki se pridružuje njegovim vrstam, se ne zahteva, da bi se pridružil kakršnimkoli prepričanjem ali naukom, niti da bi opustil svoja lastna, kakršnakoli so že. Teozofija ni vera T. D.; je le sistem mišljenja, ki ga goreče preučujejo mnogi njegovi člani, ker v njem najdejo potešitev za tista globlja hrepenenja in stremljenja svojih src, ki je niso mogli najti nikjer drugje.

Čeprav radi pravimo, da je v slogi moč, pa vendar le redki ljudje prepoznavajo pomen te resnice v intelektualnih in duhovnih svetovih življenja. Kako mnoge resnične in plemenite misli, kako mnoga vzvišena in nesebična stremljenja, kako mnoga hrepenenja po širšem in bolj razumljivem dojemanju življenja so komaj rojena poniknila zaradi pomanjkanja pravočasnega sočutja in opogumljanja s strani drugih, ki delijo podobna čutenja! V trenutkih utrujenosti in potrtosti, ko teža žalosti ali trpljenja vsili naši pozornosti temno skrivnost človeškega življenja, začutimo v mraku potrebo po prijateljski roki. V naših urah ostre zaznave, jasnega vpogleda, ko so naša srca povzdigne žarenje neke nove misli, neko polnejše razumevanje zakonov, ki vladajo našim življenjem, potrebujemo prijazne ume, v katere lahko prelijemo naše na novo odkrite zaklade. Cilj T. D. je, da ponudi takšno pomoč, takšne priložnosti, vsem tistim, ki si jih želijo.

V današnjih časih mnogi umi instinktivno čutijo željo po nekem trdnem temelju, na katerem bi počivala stremljenja njihovih src v smeri, ki bi jo lahko imenovali religiozna. Toda zaman so iskali trdno zemljo, na kateri bi gradili. Takšnim T. D. ponuja priložnosti za študij in doseganje tega, kar iščejo in kar jim ne more ponuditi nobena druga organizacija. Res je, da mora vsak človek sam poiskati svojo lastno pot v iskanju resnice, toda veliko, zelo veliko, je mogoče doseči z medsebojno pomočjo; s svobodno razpravo in primerjavo pogledov in izkušenj, ki ju skuša promovirati društvo, se je mogoče izogniti številnim zmotam in napakam.

Vendar pa obstajajo številni ljudje, ki se v celoti strinjajo s temeljnimi idejami teozofskega gibanja, mnogi, ki celo branijo takšne teozofske koncepte kot sta Karma in Reinkarnacija, pa se še niso pridružili društvu. Takšni ljudje delajo zelo veliko napako, najsi je razlog za to dejstvo, da ne sprejemajo ali ne delijo enakega mnenja o vseh teozofskih učenjih, ali pa da jih je strah, da bi njihovo rast ali delovanje ovirala ali omejevala pripadnost katerikoli organizaciji, ali pa prepričanje, da lahko dobijo vse, kar potrebujejo, iz teozofskih publikacij in se zaradi tega ni potrebno pridružiti društvu. Naj povem, da se od nobenega, ki se pridruži društvu, ne pričakuje ali se ga prosi, da bi karkoli verjel ali sprejel, razen ideal Univerzalnega Bratstva. Drugič, nobenega strahu ni, da bi človekovo rast ali delovanje zadrževala ali ovirala pripadnost društvu, kajti težnja in duh organizacije je, da opogumlja in da v čim večji meri poskrbi za posameznikovo svobodo mišljenja in delovanja. Tretjič, tisti, ki ostajajo izven društva zaradi vtisa, da lahko pridobijo vse, kar potrebujejo, iz knjig in da ni mogoče nič pridobiti s včlanitvijo, bodo slej ko prej spoznali svojo napako. Kajti, ne le, da vse goreče člane organizacije povezujejo magnetski, mentalni in duhovni tokovi, tako da vsakemu nudi pomoč v njegovem napredovanju sila vseh; ne le, da izmenjava mišljenja in mentalni stik med člani zelo koristi vsakemu; ampak se tudi hitro približuje čas, ko bo veliki tok duhovnega življenja in svetlobe, ki sedaj valuje skozi svet, prenehal teči, tako da bodo tisti, ki se naslanjajo le na samega sebe, odkrili, da bo njihovo notranje življenje, ker niso integralni del žive celote, v teh neprijaznih pogojih hitro ugasnilo.

Toda ti razlogi so le sebične narave. Obstaja nek plemenitejši, resničnejši in večji vzgib, ki bi moral prepričati vse tiste, ki sočustvujejo z idealom Univerzalnega Bratstva ali se strinjajo s katerimkoli od temeljnih teozofskih pojmovanj, da bi se pridružili društvu. To je ljubezen do resnice in želja po pomoči drugim. Nikjer drugje ni mogoče najti takšnega polja za delovanje teh dveh vzgibov kot prav v Teozofskem društvu. Nobena organizacija ne ponuja niti polovice tega vsem, ki ljubijo resnico zaradi nje same, vsem, ki hrepenijo po pomoči soljudem, ki si želijo povzdigniti množice nevednih in nesrečnih, ki vedo, da ima življenje večji in plemenitejši namen kot zgolj jesti, piti, porajati otroke in zadovoljevati svoje sebične želje in ambicije - vsem takšnim ne more nobena druga organizacija zagotoviti to, kar s svojim motom: Ni religije nad resnico, ponuja Teozofsko društvo, katerega temeljni kamen je Univerzalno Bratstvo človeštva in katerega maksima za vsakodnevno življenje je Altruizem.

Prevod: Anton Rozman

Op.p.: Bralec, predvsem pa člani Teozofskega društva, bi morali preceniti, v kolikšni meri dandanes Teozofsko društvo izpolnjuje ideale, ki so zapisani v tem prispevku. Ne glede na odstopanja, pa so v teozofskem gibanju vedno obstajali in obstajajo ljudje, ki jim ti ideali še vedno pomenijo vodilo za njihovo delovanje in vzrok za prizadevanje, da bi jih uresničili.

Zadnjič obnovljena: januar 2009
Copyright © 2005 Teozofija v Sloveniji